A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ábrakadábra medmet [ábrakadábra] 1. uporablja se pri čaranju, ko govorec izrazi zahtevo, da se kaka stvar spremeni, pojavi, izgine
2. ekspresivno ponazarja nenadno, nepričakovano spremembo, pojavitev, izginotje česa
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
adagio prislov [adádžo] 1. iz glasbene umetnosti, označba za hitrost izvajanja počasi, navadno v tempu s 60 do 70 dobami na minuto
2. kot samostalnik, iz glasbene umetnosti stavek ali skladba v počasnem tempu, navadno s 60 do 70 dobami na minuto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. adagio, prvotneje ‛počasi, polagoma’, iz lat. ad ‛pri, k’ + agio ‛udobnost, zložnost’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, športni copat, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
adíjo medmet [adíjo] 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
agíliti glej agility
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti] rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Ah simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ahá1 in ahà členek1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ahá2 in ahà medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
áháhá in àhàhà medmettudi z večkrat ponovljenim zlogom ha izraža, da se govorec posmehuje
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑haha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ahə̀m glej ahm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ahm; tudi ahə̀m medmet1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege, ima pomisleke
2. izraža, da se govorec česa spomni, navadno nenadoma
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom poudarjanja česa, izražanja posmeha, kritike
4. kot členek, manj formalno uporablja se, ko govorec pritrjuje, soglaša
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
AIDS glej aids
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àj medmet1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
5. ponovljeno, zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ája1 členekizgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ajá2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, da je govorec presenečen, kaj sprejema z začudenjem
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ája3 medmetuporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, tako kot češ. hajá, slovaš. haja, nem. heia, eia
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ájaj in ájáj; tudi ájêj medmettudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega
ETIMOLOGIJA: ↑aj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje4.1. kot členek, neformalno izraža, da je izjava okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: ↑hajd
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: ↑hajdi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àjoj in ajòj in àjôj medmet1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj
ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àjs medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
akorávno veznik [akoráu̯no] 1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Al simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín] iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski] STALNE ZVEZE: albuminska skuta ETIMOLOGIJA: ↑albumin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alépski alépska alépsko pridevnik [alépski] STALNE ZVEZE: alepski bor ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja] zdravnica specialistka za alergologijo
ETIMOLOGIJA: ↑alergolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] 1. privzdignjeno univerza
2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àlo in aló medmetneformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] zlitina bakra, cinka in niklja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc] 1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju; SINONIMI: alpski smučar
3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu; SINONIMI: alpski deskar
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka] športnica, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm] dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka] manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju; SINONIMI: alpska smučarka
ETIMOLOGIJA: ↑alpinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
álu kot pridevnik [álu] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alu, frc. alu, okrajšano iz ↑alu(minij), ↑alu(minijev)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
álufólija álufólije samostalnik ženskega spola [álufólija] aluminijasta folija, zlasti za zavijanje živil
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Alufolie iz ↑alu + ↑folija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka] 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ámen medmet [ámen] 1. v krščanskih besedilih uporablja se na koncu molitve, pridige ali kot odgovor na del obrednega besedila1.1. uporablja se, ko duhovnik odzdravi komu, ki pozdravi s krščanskim pozdravom
2. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec poudarja predhodno izjavo in ne dopušča ugovora nanjo2.1. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec poudarja dokončnost vsebine predhodne izjave
2.2. kot členek, ponovljeno, ekspresivno uporablja se, ko govorec s kom soglaša, kaj odobrava
3. kot samostalnik zadnja beseda v krščanski molitvi, krščanskem obredu
4. kot samostalnik, ekspresivno konec, zaključek
FRAZEOLOGIJA: do amena, kot amen v cerkvi, Amen pod kamen., In amen. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. āmēn in gr. amḗn iz hebr.'āmēn ‛tako naj bo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1512)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ámm; in êmm medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] 2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje 2.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
STALNE ZVEZE: biološka amortizacija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski] ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr] 1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije
ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje] 1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija
2. ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija 3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija
ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr] iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər] naprava za merjenje električnega toka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski] del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov
STALNE ZVEZE: amperska ura ETIMOLOGIJA: ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] 1. za katerega ni potreben kisik1.1. pri katerem ni prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda] zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét] 1. kdor ne zna brati, pisati1.1. ekspresivno kdor je o določenem področju slabo poučen ali ga sploh ne pozna
1.2. slabšalno kdor nima vednosti, znanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka] ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna
ETIMOLOGIJA: ↑analfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anátema anáteme tudi anatéma anatéme samostalnik ženskega spola [anátema] tudi [anatéma] 1. izključitev iz rimskokatoliške ali pravoslavne verske skupnosti in prepoved verskega delovanja
2. privzdignjeno prepoved javnega pojavljanja, delovanja zlasti iz političnih razlogov
3. privzdignjeno kar je v družbi nesprejemljivo, prepovedano
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srlat. anathema ‛izobčenje iz Cerkve’ iz gr. anáthēma, prvotneje ‛daritev, ki jo bogovi zavrnejo’ < ‛daritev bogovom’, prvotno ‛kar je postavljeno’ iz títhēmi ‛postavim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén] 1. iz medicine vsak od moških spolnih hormonov1.1. snov, ki učinkuje kot ta hormon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín] komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost] lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks] dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati] enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika] 1. zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
angóra angóre samostalnik ženskega spola [angóra] 1. pasma kuncev, mačk, koz z dolgo mehko dlako1.1. volna, ki se pridobiva iz dlake take pasme, zlasti kuncev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Angora(wolle) ‛angora (volna)’, frc. angora iz star. tur. krajevnega imena Angora, danes Ankara, ker so v okolici Ankare včasih gojili kunce in koze za pridobivanje angora volne - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje
ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran] pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati] odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka] manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža] 1. manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
2. manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anonímno prislov [anonímno] takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak] športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón] območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón] krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt] sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt] 1. ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen1.1. ekspresivno nesposobnost delati kaj zadovoljivo, dobro
ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Ar simbolsimbol za kemijski element argon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ar, simbola za element ↑argon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ára1 áre samostalnik ženskega spola [ára] velika pisana papiga z dolgim repom, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike; primerjaj lat. Ara
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ara, frc. ara iz tup. ara; izvorno onomatopeja, ki posnema oglašanje te ptice - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ára2 áre samostalnik ženskega spola [ára] denarni znesek, ki se plača vnaprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, in kot varščina, ki jo stranka izgubi ob neupravičenem odstopu od pogodbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. arra, iz lat. arrabō, to prevzeto prek gr. ar(r)abṓn iz hebr. cērābōn - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
arábec arábca samostalnik moškega spola [arábəc] manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
árak áraka samostalnik moškega spola [árak] 1. žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda
2. žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] 1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki 1.1. navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo] ETIMOLOGIJA: ↑arašid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon] najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] 1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
arháično prislov [arháično] 1. takó, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. takó, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
arháičnost arháičnosti samostalnik ženskega spola [arháičnost] 1. stanje, lastnost česa, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. stanje, lastnost česa, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
arhaízem arhaízma samostalnik moškega spola [arhaízəm] 1. pojav, prvina, ki spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. pojav, prvina, ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
3. iz jezikoslovja jezikovni pojav, prvina starejšega obdobja v odnosu do novejšega, sodobnega jezika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Archaismus, angl. archaism, frc. archaïsme, glej ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ármafleks ármafleksa samostalnik moškega spola [ármaflẹks] manj formalno tanjša izolacijska podloga za ležanje ali sedenje
ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + ↑fleks(ibilen)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] 1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija] 1. grm z zaobljenimi listi in borovnicam podobnimi temno modrimi plodovi trpkega okusa; primerjaj lat. Aronia melanocarpa; SINONIMI: iz botanike črnoplodna aronija
STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja] 1. iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo1.1. veda o takem pregledovanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik [artroskópski] ETIMOLOGIJA: ↑artroskopija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
arzén arzéna samostalnik moškega spola [arzén] element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, kemijski element; simbol: As
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arsen, poznolat. arsenicum in gr. arsenikón iz srperz. *zarnīk, prvotno ‛zlate barve, zlat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
As simbolsimbol za kemijski element arzen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. As, simbola za element ↑arzen, poznolat. arsenicum
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àseksuálec àseksuálca samostalnik moškega spola [àseksuáləc] kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àseksuálka àseksuálke samostalnik ženskega spola [àseksuálka] ženska, ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àseksuálni àseksuálna àseksuálno pridevnik [àseksuálni] 1. ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
2. kot samostalnik v obliki aseksualni, aseksualna kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àseksuálnost àseksuálnosti samostalnik ženskega spola [àseksuálnost] stanje, občutje koga, da ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
asparagín asparagína samostalnik moškega spola [asparagín] iz biologije, iz kemije aminokislina, ki se pojavlja zlasti v špargljih, oreških, mesu, mleku in pozitivno vpliva na razvoj in delovanje živčnega tkiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asparagine, nem. Asparagin, iz ↑asparagus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
aspékt aspékta samostalnik moškega spola [aspékt] 1. kar določa, opredeljuje merila za presojanje; SINONIMI: vidik 1.1. videz, podoba, v kakršni se kaže kak pojav, kaka stvar; SINONIMI: vidik
2. medsebojna kotna lega planetov, nebesnih teles, ki naj bi po astrologiji vplivala na dogodke in osebne lastnosti
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Aspekt in frc. aspect prevzeto iz lat. aspectus ‛pogled, izgled, prikaz, videz’, iz āspicere ‛gledati, videti, opaziti’, iz lat. ad ‛pri’ + specere ‛gledati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àstigmatízem àstigmatízma samostalnik moškega spola [àstigmatízəm] 1. iz medicine očesna napaka, pri kateri se zaradi neenakomerne upognjenosti roženice pojavi neoster, nejasen vid
2. iz fizike napaka leče, pri kateri imajo žarki, ki se širijo v dveh pravokotnih ravninah, različna gorišča
ETIMOLOGIJA: prevzeto nem. Astigmatismus iz gr. a.. ‛ne..’ + tvorjenka iz gr. stígma ‛točka, madež’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
astmátičarka astmátičarke samostalnik ženskega spola [astmátičarka] ETIMOLOGIJA: ↑astmatik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični] 2. v obliki astmatičen, ekspresivno ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram] zlasti v Indiji središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
atašêjka atašêjke samostalnik ženskega spola [atašêjka] članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje
ETIMOLOGIJA: ↑ataše
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét] 1. športnik, ki se ukvarja z atletiko
2. ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
atlétinja atlétinje samostalnik ženskega spola [atlétinja] športnica, ki se ukvarja z atletiko
ETIMOLOGIJA: ↑atlet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín] iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
áu in àu; tudi áv medmet1. tudi s ponovljeno črko u, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec začuti, čuti bolečino, navadno telesno
2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine, nezadovoljstva
ETIMOLOGIJA: = polj. au, češ. ou, au, mak. of, imitativna beseda, v enakem pomenu znana tudi v drugih jezikih, npr., nem. au, lat. au - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
áua in àua, áuva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
áuč medmet1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo občuti kdo drug
2. izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost
3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
àufbíks medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični 3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
áuva in àuva; tudi áua medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec čuti, začuti bolečino, navadno telesno
2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine
ETIMOLOGIJA: ↑au
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
áv in àv, áu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ávba ávbe samostalnik ženskega spola [áu̯ba] žensko pokrivalo z umetelno okrašenim čelnim trakom in oglavjem, navadno kot del narodne noše
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín] iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne sluznice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije A vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin A
ETIMOLOGIJA: ↑A + ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl] iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm] avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ávtoléstev ávtoléstve samostalnik ženskega spola [áu̯toléstəu̯ áu̯toléstve] gasilski tovornjak z raztegljivo lestvijo in košaro za gašenje, reševanje z višin
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑lestev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [áu̯tou̯lák] 1. vlak za prevoz potnikov in vozil, zlasti avtomobilov1.1. železniška linija, na kateri vozi tak vlak
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑vlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
B simbolsimbol za kemijski element bor
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. B, simbola za element ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Ba simbolsimbol za kemijski element barij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ba, simbola za element ↑barij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába] 1. neformalno, navadno slabšalno ženska 1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič. ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi] ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábičar bábičarja samostalnik moškega spola [bábičar] moški, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin] 2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábištvo bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z vodenjem porodov1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábjak glej bábjek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábjek bábjeka; tudi bábjak samostalnik moškega spola [bábjek] neformalno, slabšalno moški, ki pogosto menja spolne partnerke ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑babjak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábji bábja bábje pridevnik [bábji] 1. neformalno, slabšalno ženski 1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica] 1. neformalno, ekspresivno ženska, dekle 1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno baba
2. neformalno, navadno slabšalno zakonska ali zunajzakonska partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra] 1. neformalno, slabšalno ženska, zlasti starejša
2. paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi2.1. plod te paprike kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška] 1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije1.1. vsaka od takih figur
2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna2.1. zlasti v ruskem okolju babica
3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl] 1. trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj
STALNE ZVEZE: pegasti badelj ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
badmintoníst badmintonísta samostalnik moškega spola [badmintoníst] 1. športnik, ki se ukvarja z badmintonom1.1. kdor igra badminton, se z badmintonom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑badminton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
badmintonístka badmintonístke samostalnik ženskega spola [badmintonístka] športnica, ki se ukvarja z badmintonom
ETIMOLOGIJA: ↑badmintonist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bagéta bagéte samostalnik ženskega spola [bagéta] dolga ozka štruca navadno belega kruha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. baguette, prvotneje ‛tanka palica, šiba’, iz it. bacchetta, iz bacchio ‛palica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč] 1. kdor se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: manj formalno važič
2. ekspresivno kar s svojimi lastnostmi izstopa, vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje] pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
baháški baháška baháško pridevnik [baháški] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahat, bahav 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: ↑bahač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
baháštvo baháštva samostalnik srednjega spola [baháštvo] dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahavost
ETIMOLOGIJA: ↑bahač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahav 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se] 1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se 2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bahávo prislov [bahávo] 1. takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem1.1. ekspresivno takó, da se kaže, izraža taka samohvala, izpostavljanje
2. ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: ↑bahav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bahávost bahávosti samostalnik ženskega spola [bahávost] 1. dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaštvo
2. ekspresivno lastnost česa, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: ↑bahav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bájpas glej bypass
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt] 1. iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B1.1. podatki, izraženi s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bájta bájte samostalnik ženskega spola [bájta] 1. manjša, preprosta hiša; SINONIMI: ekspresivno bajtica 1.1. taka stavba za opravljanje določene obrti, dejavnosti in občasno, začasno bivanje
2. neformalno zgradba, hiša; SINONIMI: neformalno, ekspresivno bajtica
FRAZEOLOGIJA: stara bajta ETIMOLOGIJA: kot nar. hrv. bȃjta ‛slaba hiša, koliba, bajta’ prevzeto iz severnoit. baita, furl. bàite ‛koča, bajta’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bájtar bájtarja samostalnik moškega spola [bájtar] 1. nekdaj pripadnik kmečkega stanu, ki ima v lasti hišo, navadno brez zemlje
2. začasni, sezonski prebivalec, oskrbnik v pastirski koči
ETIMOLOGIJA: ↑bajta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bájtarica bájtarice samostalnik ženskega spola [bájtarica] 1. nekdaj pripadnica kmečkega stanu, ki ima v lasti hišo, navadno brez zemlje, ali žena bajtarja
2. začasna, sezonska prebivalka, oskrbnica v pastirski koči
ETIMOLOGIJA: ↑bajtar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bájtica bájtice samostalnik ženskega spola [bájtica] 1. ekspresivno manjša, preprosta hiša; SINONIMI: bajta
2. neformalno, ekspresivno zgradba, hiša; SINONIMI: neformalno bajta
ETIMOLOGIJA: ↑bajta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bakalá glej bakalár
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola [bakalár] 1. posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: polenovka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz lat. baculum ‛palica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
báker bákra samostalnik moškega spola [bákər] 1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
1.2. manj formalno predmet, izdelek iz te kovine
2. manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku
STALNE ZVEZE: tolčeni baker ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bákrov bákrova bákrovo pridevnik [bákrou̯ bákrova bákrovo] ETIMOLOGIJA: ↑baker
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš] 1. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge1.1. neformalno manjše plačilo, nagrada, podkupnina sploh
2. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan] 1. zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis 1.1. korenina te rastline
1.2. zdravilni pripravek iz korenine te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balerína baleríne samostalnik ženskega spola [balerína] 1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: baletka
FRAZEOLOGIJA: kot balerina ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ballerina) iz it. ballerina ‛plesalka’, glej ↑balet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balerínka balerínke samostalnik ženskega spola [balerínka] navadno v množini nizek poletni ali prehodni ženski čevelj z ravnim podplatom in zaobljenim prednjim delom
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz balerinski čevelj po zgledu angl. ballerina shoe, iz ↑balerina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balétka balétke samostalnik ženskega spola [balétka] 1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: balerina
FRAZEOLOGIJA: kot baletka ETIMOLOGIJA: ↑balet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balétnik balétnika samostalnik moškega spola [balétnik] 1. plesalec, ki se poklicno ukvarja z baletom
FRAZEOLOGIJA: kot baletnik ETIMOLOGIJA: ↑balet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balín balína samostalnik moškega spola [balín] najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balinček
FRAZEOLOGIJA: ostriči koga na balin, ostrižen na balin ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. it. ballino, furl. balìn ‛žogica’, iz nar. it. balla ‛žoga, krogla’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje] 1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balínar balínarja samostalnik moškega spola [balínar] 1. športnik, ki se ukvarja z balinanjem1.1. kdor balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balínarka balínarke samostalnik ženskega spola [balínarka] 1. športnica, ki se ukvarja z balinanjem1.1. ženska, ki balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balínati balínam nedovršni glagol [balínati] 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balínček balínčka samostalnik moškega spola [balínčək] 1. najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balin
2. navadno v množini okrogla rebrasta ploščica z luknjo na sredini, navadno iz gume, za metanje pri igri, podobni balinanju
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče] ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balónar balónarja samostalnik moškega spola [balónar] 1. kdor se ukvarja z balonarstvom
2. manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalno trenč, manj formalno trenčkot
ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balónarka balónarke samostalnik ženskega spola [balónarka] ženska, ki se ukvarja z balonarstvom
ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balónarski balónarska balónarsko pridevnik [balónarski] ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balónarstvo balónarstva samostalnik srednjega spola [balónarstvo] dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z balonom
ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balónast balónasta balónasto pridevnik [balónast] ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək] 1. navadno ekspresivno balon, zlasti manjši
2. manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom
3. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon
4. nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave
ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balónski balónska balónsko pridevnik [balónski] 4. pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom4.1. ki ga sestavlja, tvori manjši balon, namenjen zlasti širjenju zoženega dela žile
5. ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost
STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balván balvána samostalnik moškega spola [balván] 1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval2.1. manj formalno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balvánski balvánska balvánsko pridevnik [balvánski] STALNE ZVEZE: balvanski problem, balvansko plezanje ETIMOLOGIJA: ↑balvan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] 1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balzamíranje balzamíranja samostalnik srednjega spola [balzamíranje] prepajanje trupla z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: ↑balzamirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati] prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bám in bàm medmet1. posnema srednje visok zvok zvona
2. tudi ponovljeno posnema glasen, kratek zvok pri streljanju s puško, pištolo
3. ponazarja nenadno, hitro pojavitev česa
ETIMOLOGIJA: v 1. pomenu domača imitativna beseda, ki posnema zvok srednje velikega zvona, v drugem prevzeto iz angl. imitativne besede bam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
banálen banálna banálno pridevnik [banálən] 1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija] delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
banalizíranje banalizíranja samostalnik srednjega spola [banalizíranje] delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banalizacija
ETIMOLOGIJA: ↑banalizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati] 1. delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno1.1. namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
banálno prislov [banálno] 1. takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. takó, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] 1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába] tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda] 1. večja plenilska morska riba z dolgim trupom srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; primerjaj lat. Sphyraena
2. navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno piranha, navadno slabšalno piranja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
barétka barétke samostalnik ženskega spola [barétka] čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ‛kratek plašč s kapuco’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bárij bárija samostalnik moškega spola [bári] mehka, na zraku neobstojna kovina, kemijski element; simbol: Ba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barium, angl. barium, frc. baryum iz nlat. barium, iz gr. barýs ‛težek’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran] ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus
ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz ↑barik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo] STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Barrettov Barrettova Barrettovo; in barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo] STALNE ZVEZE: Barrettov požiralnik ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
barrique glej barík
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bárski1 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska miza, barska žlica, barski stol FRAZEOLOGIJA: barska dama ETIMOLOGIJA: ↑bar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska žaba ETIMOLOGIJA: ↑barje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar] 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
2. velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi
STALNE ZVEZE: bavarski barvar ETIMOLOGIJA: ↑barva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
barvárna barvárne samostalnik ženskega spola [barvárna] 1. obrat, oddelek za barvanje v tovarni
2. nekdaj delavnica za barvanje, zlasti tekstila, in pripravo, mešanje barv
ETIMOLOGIJA: ↑barvar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bárvarski bárvarska bárvarsko pridevnik [bárvarski] ETIMOLOGIJA: ↑barvar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bárvarstvo bárvarstva samostalnik srednjega spola [bárvarstvo] dejavnost, ki se ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
ETIMOLOGIJA: ↑barvar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
baržún baržúna samostalnik moškega spola [baržún] 1. privzdignjeno tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: žamet 1.1. privzdignjeno oblačilo, izdelek iz tega blaga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek madž. bársony iz neke tur. predloge - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast] 3. privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: ekspresivno žameten
STALNE ZVEZE: baržunasti oslez ETIMOLOGIJA: ↑baržun
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
batáta batáte samostalnik ženskega spola [batáta] 1. tropska rastlina z ovijajočim se steblom, večjimi zvončastimi cvetovi in krompirju podobnimi sladkimi gomolji; primerjaj lat. Ipomoea batatas 1.1. gomolj te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek špan. batata iz arav. jezika taino batata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk] 1. mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom
2. iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Be simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Be, simbola za element ↑berilij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
beagle beagla samostalnik moškega spola [bígəl] srednje velik kratkodlak pes, navadno bele barve z rjavimi in črnimi lisami, s krepkim telesom ter daljšimi povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. beagle, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
becquerel becquerela; in bekerél samostalnik moškega spola [bekerél] iz fizike izpeljana merska enota za izražanje aktivnosti radioaktivnega vira, ki ustreza enemu razpadu atomskega jedra na sekundo; simbol: Bq
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; po francoskem fiziku Antoinu Henriju Becquerelu (1852–1908)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bedaríja bedaríje samostalnik ženskega spola [bedaríja] 1. navadno slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalno bedastoča, slabšalno oslarija 1.1. navadno slabšalno kar je neumno sploh; SINONIMI: slabšalno oslarija
2. kot medmet izraža govorčevo oceno, mnenje, da je povedano neustrezno, neprimerno, neumno
ETIMOLOGIJA: = hrv. bedàrija, nejasnega izvora, prim. ↑bedak - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bedastôča bedastôče in bedastóča bedastóče samostalnik ženskega spola [bedastôča] in [bedastóča] slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalno oslarija
ETIMOLOGIJA: ↑bedast
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bêe medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko e posnema glas ovce
2. tudi z večkrat ponovljeno črko e, slabšalno izraža, da govorec komu pripisuje nesposobnost samostojnega razmišljanja in nekritično podrejanje, sledenje, zlasti oblasti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas ovce
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bêjži glej béži
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bekerél bekeréla; in becquerel samostalnik moškega spola [bekerél] iz fizike izpeljana merska enota za izražanje aktivnosti radioaktivnega vira, ki ustreza enemu razpadu atomskega jedra na sekundo; simbol: Bq
ETIMOLOGIJA: ↑becquerel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
beletrístika beletrístike samostalnik ženskega spola [beletrístika] literarna dela z umetniško, estetsko vrednostjo; SINONIMI: leposlovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Belletristik, kar je tvorjeno iz frc. belles-lettres - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca] 1. oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica 1.2. olje iz plodov te oljke
2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus
STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica ETIMOLOGIJA: ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
belín belína samostalnik moškega spola [belín] dnevni metulj z belkastimi ali rumenkastimi krili navadno trikotne oblike; primerjaj lat. Pieridae
STALNE ZVEZE: kapusov belin ETIMOLOGIJA: ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
beloúška beloúške samostalnik ženskega spola [beloúška] nestrupena kača s svetlejšima pegama na zadnjem delu glave, ki živi zlasti ob vodi; primerjaj lat. Natrix natrix
ETIMOLOGIJA: iz *belouh, iz ↑bel + ↑uho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga] 1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
STALNE ZVEZE: beluga kit ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo] ETIMOLOGIJA: ↑beluš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena ETIMOLOGIJA: ↑beluš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bêmti in bémti; tudi bênti medmet [bêmti] in [bémti] 1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
ETIMOLOGIJA: ↑jebemti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bênti in bénti, bêmti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
berílij berílija samostalnik moškega spola [beríli] trda lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Be
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beryllium, angl. berylliumin frc. béryllium iz nlat. beryllium, iz stfrc. beryl ‛beril’ < lat. bēryllus, prevzeto iz gr. bḗryllos
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
berívka berívke samostalnik ženskega spola [beríu̯ka] 1. hitro rastoča solata, ki ne dela glav in pri kateri se listi pobirajo mladi1.1. listi te solate kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑brati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bernardínec bernardínca samostalnik moškega spola [bernardínəc] zelo velik pes bele in svetlo rjave barve, s krepkim telesom ter krajšim gobcem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Bernardshund, frc. saint-bernard, po prelazu med Italijo in Švico Mont Saint Bernard, kjer so menihi v 17. stol. vzredili to pasmo in jo usposobili za reševanje izpod snežnih plazov - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
béštija béštije in bêštija bêštije samostalnik ženskega spola [béštija] in [bêštija] 1. neformalno velika, navadno nevarna divja žival1.1. neformalno domišljijsko bitje, navadno večje, ki ima veliko uničevalno moč
1.2. neformalno, ekspresivno žival, ki s kakim dejanjem povzroči nejevoljo koga ali komu vzbuja odpor, strah
2. neformalno, ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo; SINONIMI: ekspresivno mrcina
3. neformalno, slabšalno kdor je surov, hudoben ali se mu to pripisuje3.1. neformalno, ekspresivno kdor na določenem področju deluje nepremagljivo, je neizprosen, neprizanesljiv ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bestia ‛žival, surovež’ < lat. bēstia ‛žival, zver’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t] peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén] iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije karoten beta, iz biologije, iz farmacije provitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
betón betóna samostalnik moškega spola [betón] 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
betonárna betonárne samostalnik ženskega spola [betonárna] ETIMOLOGIJA: ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
betoníran betonírana betonírano pridevnik [betoníran] ETIMOLOGIJA: ↑betonirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
betoníranje betoníranja samostalnik srednjega spola [betoníranje] 1. izdelava, utrjevanje česa z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
2. ekspresivno utrjevanje česa, da ostane nespremenjeno
ETIMOLOGIJA: ↑betonirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
betonírati betoníram nedovršni in dovršni glagol [betonírati] 1. delati, utrjevati kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
2. ekspresivno delati, da se česa ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. betonieren, glej ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka ETIMOLOGIJA: ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bèv medmetposnema govorjenje koga, ki spregovori le redko, na kratko
FRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje, bevskanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] 1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg 1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯-‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo- ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka ETIMOLOGIJA: ↑bezeg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
béži béžite; tudi bêjži medmet [béži] 1. tudi podvojeno izraža, da govorec zavrača sogovorčevo izjavo, ker se mu zdi nesprejemljiva, neumna, neverjetna1.1. izraža, da je govorec začuden nad sogovorčevo izjavo
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑bežati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Bi simbolsimbol za kemijski element bizmut
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Bi, simbola za element ↑bizmut, iz nlat. bismutum
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíatlonec bíatlonca samostalnik moškega spola [bíjatlọnəc] športnik, ki se ukvarja z biatlonom
ETIMOLOGIJA: ↑biatlon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíatlonka bíatlonke samostalnik ženskega spola [bíjatlọnka] športnica, ki se ukvarja z biatlonom
ETIMOLOGIJA: ↑biatlon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíca bíce samostalnik ženskega spola [bíca] neformalno, koroško babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
ETIMOLOGIJA: okrnjeno iz nar. babíca, glej ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bidón bidóna samostalnik moškega spola [bidón] steklenici podobna plastična posoda za nošenje pijače z ustnikom za pitje, zlasti med telesno aktivnostjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bidone, prevzeto iz srgr. píthon ‛vinski sod’, iz gr. píthos ‛velika posoda za shranjevanje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. ekspresivno zelo velik in močen moški
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíkec bíkca samostalnik moškega spola [bíkəc] ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíkica bíkice samostalnik ženskega spola [bíkica] ženska, rojena v astrološkem znamenju bika
ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo] 2. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikovski
STALNE ZVEZE: bikova kri ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíkovski bíkovska bíkovsko pridevnik [bíkou̯ski] 3. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikov 3.1. manj formalno ki kaže, izraža prepričanje o takem naraščanju
STALNE ZVEZE: bikovska mati ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bílaterála bílaterále samostalnik ženskega spola [bílaterála] dejavnost, ki jo skupaj izvajata partnerja iz dveh držav, ali rezultat te dejavnosti, zlasti dogovor, sporazum med državama
ETIMOLOGIJA: ↑bilateralen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bílaterálen bílaterálna bílaterálno pridevnik [bílaterálən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. bilateral, frc. bilatéral iz nlat. bilateralis, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + laterālis ‛stranski’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bílaterálno prislov [bílaterálno] takó, da zadeva, vključuje dve, obe strani
ETIMOLOGIJA: ↑bilateralen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bím in bìm medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema visok zvok majhnega zvona
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíoenergétičarka bíoenergétičarke samostalnik ženskega spola [bíjoenergétičarka] ženska, ki se ukvarja z dopolnilnim zdravljenjem, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
ETIMOLOGIJA: ↑bioenergetik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíoenergétik bíoenergétika samostalnik moškega spola [bíjoenergétik] kdor se ukvarja z dopolnilnim zdravljenjem, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bioenergetiker, glej ↑bioenergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíoenergétski bíoenergétska bíoenergétsko pridevnik [bíjoenergétski] ETIMOLOGIJA: ↑bioenerget(ika)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíoenergíja bíoenergíje samostalnik ženskega spola [bíjoenergíja] 1. univerzalna kozmična energija, ki jo ima, oddaja organizem1.1. metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
2. iz energetike energenti, pridobljeni iz organskih materialov zlasti rastlinskega izvora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bioenergie, angl. bioenergy, iz nem. Bio.., angl. bio.. iz gr. bíos ‛življenje’ + ↑energija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíoenergíjski bíoenergíjska bíoenergíjsko pridevnik [bíjoenergíski] ETIMOLOGIJA: ↑bioenergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíoplástika bíoplástike samostalnik ženskega spola [bíjoplástika] plastika, ki je biorazgradljiva ali izdelana iz obnovljivih organskih materialov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bioplastic, iz nem. Bio.., angl. bio.. iz gr. bíos ‛življenje’ + ↑plastika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíoplín bíoplína samostalnik moškega spola [bíoplín] plin, ki nastane pri razgradnji, gnitju organskih snovi, zlasti kot vir energije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. biogas, iz nem. Bio.., angl. bio.. iz gr. bíos ‛življenje’ + ↑plin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíoplinárna bíoplinárne samostalnik ženskega spola [bíjoplinárna] obrat za proizvodnjo in distribucijo bioplina
ETIMOLOGIJA: ↑bioplin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíoplínski bíoplínska bíoplínsko pridevnik [bíoplínski] ETIMOLOGIJA: ↑bioplin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín] iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bìp in bíp medmet1. navadno ponovljeno, tudi s ponovljeno črko i posnema srednje visok opozorilni zvok ali signal elektronskih naprav1.1. navadno ponovljeno, tudi s ponovljeno črko i posnema srednje visok zvok, ki prekriva neprimerne besede v objavljenih govorjenih besedilih
2. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko i srednje visok opozorilni zvok ali signal elektronskih naprav
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. beep, imitativnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bís medmet1. navadno ponovljeno uporablja se, ko občinstvo po zaključku glasbenega nastopa poziva nastopajočega k izvedbi vsaj še ene skladbe
2. kot samostalnik poziv občinstva po zaključku glasbenega nastopa, naj nastopajoči izvede vsaj še eno skladbo2.1. kot samostalnik izvedba vsaj še ene skladbe, ki jo nastopajoči na poziv občinstva izvede po zaključku glasbenega nastopa
STALNE ZVEZE: bis člen ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. bis iz lat. bis ‛dvakrat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíseksuálec bíseksuálca samostalnik moškega spola [bíseksuáləc] kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíseksuálka bíseksuálke samostalnik ženskega spola [bíseksuálka] ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
ETIMOLOGIJA: ↑biseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíseksuálni bíseksuálna bíseksuálno pridevnik [bíseksuálni] 1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
2. kot samostalnik v obliki biseksualni, biseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíseksuálno prislov [bíseksuálno] takó, da čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
ETIMOLOGIJA: ↑biseksualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíseksuálnost bíseksuálnosti samostalnik ženskega spola [bíseksuálnost] stanje, občutje koga, da čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
ETIMOLOGIJA: ↑biseksualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser] 1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
1.2. kar spominja na tako tvorbo
2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček 2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíserček bíserčka samostalnik moškega spola [bíserčək] 1. navadno ekspresivno biser, zlasti manjši1.1. kar spominja na manjši biser
2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biser 2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biser
3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biser
ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bísernat bísernata bísernato pridevnik [bísernat] ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: biserni
ETIMOLOGIJA: ↑biserni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni] 1. ki je v zvezi z biseri1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica] 1. školjka, v kateri nastajajo biseri
4. mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat. Amanita rubescens; SINONIMI: iz biologije rdečkasta mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
biserovína biserovíne samostalnik ženskega spola [biserovína] notranja, bleščeča se plast lupine pri nekaterih školjkah, zlasti kot okrasni material; SINONIMI: biserna matica, bisernica
ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
biserovínast biserovínasta biserovínasto pridevnik [biserovínast] ETIMOLOGIJA: ↑biserovina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak] 1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
STALNE ZVEZE: bivak vreča ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bivakíranje bivakíranja samostalnik srednjega spola [bivakíranje] 1. prenočevanje, čakanje na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju; SINONIMI: bivak 1.1. prenočevanje na prostem
2. ekspresivno začasna navzočnost, prisotnost koga kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivakirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati] 1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju1.1. prenočevati na prostem
2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] 1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bívolica bívolice samostalnik ženskega spola [bívolica] ETIMOLOGIJA: ↑bivol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bívoličji bívoličja bívoličje pridevnik [bívoličji] ETIMOLOGIJA: ↑bivolica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bívolji bívolja bívolje pridevnik [bívolji] ETIMOLOGIJA: ↑bivol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bízmut bízmuta samostalnik moškega spola [bízmut] mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, kemijski element; simbol: Bi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wismut, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon] 1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
B-kompleks B-kompleksa samostalnik moškega spola [békompléks] tudi [bə̏kompléks] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. (vitamin) B complex ‛skupina (vitaminov) B’ po ugotovitvi ameriškega raziskovalca Elmerja McColluma (1879–1967), da gre pri vitamih B za skupino vitaminov in ne za posamezen vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blá; in bláblá medmet1. ponovljeno posnema vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
2. ponovljeno izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
3. kot samostalnik, ponovljeno, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema neartikulirno govorjenje, tako kot amer. angl. blah ‛neumnost’, blab ‛blekniti, blebetati, blebetanje’, nem. Blabla ‛blebetanje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bláblá; in blá medmet1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla posnema vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
ETIMOLOGIJA: ↑bla
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blagopokójen blagopokójna blagopokójno pridevnik [blagopokójən blagopokójna blagopokójno] 1. v nekaterih zvezah v obliki blagopokojni, privzdignjeno mrtev, pokojen; SINONIMI: neformalno, slabšalno crknjen 1.1. ekspresivno ki ne obstaja, ne deluje več
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. blagopòkōjnī, iz ↑blag v pomenu ‛dober’ + ↑pokojen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca] 1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni1.1. svetlejša barva polti
STALNE ZVEZE: listna bledica ETIMOLOGIJA: ↑bled
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] 1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla 1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] ETIMOLOGIJA: ↑blitva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blízu1 prislov [blízu] 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blízu2 predlog [blízu] I. z rodilnikom 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
II. z dajalnikom 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: ↑blizu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bljáh in bljàh, blják
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blják in bljàk; tudi bljáh medmet [blják] in [bljàk] 1. izraža, da se govorcu kaj gnusi1.1. izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi neupravičeno, vredno prezira
1.2. izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
2. povedkovnik, ekspresivno kar vzbuja odpor, je vredno prezira
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri bruhanju nastale zvoke
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bljúvni bljúvna bljúvno pridevnik [bljúvni] STALNE ZVEZE: bljuvna golobica ETIMOLOGIJA: ↑bljuvati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga] 1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj1.1. objava na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blóganje blóganja in blôganje blôganja samostalnik srednjega spola [blóganje] in [blôganje] objavljanje besedil, slik, posnetkov na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
ETIMOLOGIJA: ↑blogati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blógar blógarja in blôgar blôgarja samostalnik moškega spola [blógar] in [blôgar] kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: bloger
ETIMOLOGIJA: ↑blogati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blógarka blógarke in blôgarka blôgarke samostalnik ženskega spola [blógarka] in [blôgarka] ženska, ki na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: blogerka
ETIMOLOGIJA: ↑blogar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blógati blógam in blôgati blôgam nedovršni glagol [blógati] in [blôgati] objavljati besedila, slike, posnetke na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
ETIMOLOGIJA: ↑blog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blóger blógerja in blôger blôgerja samostalnik moškega spola [blóger] in [blôger] kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: blogar
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blogger, glej ↑blog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blógerka blógerke samostalnik ženskega spola [blógerka] in [blôgerka] ženska, ki na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: blogarka
ETIMOLOGIJA: ↑bloger
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
blógerski blógerska blógersko in blôgerski blôgerska blôgersko pridevnik [blógerski] in [blôgerski] ETIMOLOGIJA: ↑bloger
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bóa bóe samostalnik ženskega spola [bóa] 1. velika nestrupena kača, ki se okrog plena ovije in ga pri tem zaduši; primerjaj lat. Boidae; SINONIMI: udav
2. šalu podoben modni dodatek iz perja, krzna
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boa) iz lat. boa ‛vodna kača’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər] večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôbrov bôbrova bôbrovo tudi bóbrov bóbrova bóbrovo pridevnik [bôbrou̯ bôbrova bôbrovo] tudi [bóbrou̯ bóbrova bóbrovo] ETIMOLOGIJA: ↑bober
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôbrovec bôbrovca tudi bóbrovec bóbrovca samostalnik moškega spola [bôbrovəc] tudi [bóbrovəc] 1. navadno v množini na spodnjem koncu zaokrožena strešna opeka
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Biberschwanzziegel, dobesedno ‛opeka v obliki bobrovega repa’, iz ↑bober
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôbrovka bôbrovke tudi bóbrovka bóbrovke samostalnik ženskega spola [bôbrou̯ka] tudi [bóbrou̯ka] 2. podgani podoben glodalec z velikimi oranžnimi sekalci, dolgim okroglim repom in nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Myocastor coypus; SINONIMI: nutrija
ETIMOLOGIJA: ↑bober
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka] 1. koničast izrastek pri živalih ali rastlinah
2. iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena
3. zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika
STALNE ZVEZE: navadna bodika ETIMOLOGIJA: ↑bosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bogatún bogatúna samostalnik moškega spola [bogatún] slabšalno kdor ima, si je pridobil veliko materialnih dobrin
ETIMOLOGIJA: ↑bogat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bogatúnka bogatúnke samostalnik ženskega spola [bogatúnka] slabšalno ženska, ki ima, si je pridobila veliko materialnih dobrin
ETIMOLOGIJA: ↑bogatun
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bógdaj medmet [bógdaj] 1. uporablja se, ko govorec želi, da se kaj zgodi
2. starinsko uporablja se, ko govorec pozdravi ob prihodu ali srečanju
3. kot samostalnik tradicionalni krščanski pozdrav ob prihodu ali srečanju
ETIMOLOGIJA: ↑Bog + velelnik ednine od ↑dati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
boglónaj; tudi bohlónaj medmet [bọklónaj] 1. starinsko uporablja se, ko se govorec komu zahvaljuje
2. kot samostalnik, starinsko tradicionalna krščanska zahvala
FRAZEOLOGIJA: za boglonaj ETIMOLOGIJA: ↑bog + ↑lonati ‛plačati, poplačati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bógnedàj medmet [bóknedàj] 1. uporablja se, ko govorec želi, da se kaj ne zgodi
2. uporablja se, ko govorec povzema željo, voljo drugega, naj se kaj, kar ima govorec za dobro, neškodljivo, ne zgodi2.1. uporablja se, ko govorec izrazi mnenje, da se kaj, kar ima za dobro, ne bo zgodilo
3. kot členek, ekspresivno uporablja se za močno zanikanje
4. kot členek, ekspresivno uvaja v zadnjo stopnjo stopnjevanja povedanega, s katero govorec izraža, da je to, kar kdo dojema za problematično, po govorčevem mnenju še v mejah sprejemljivosti, se pogosto dogaja
ETIMOLOGIJA: ↑Bog + ↑ne + velelnik ednine od ↑dati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bogoslôvec bogoslôvca samostalnik moškega spola [bogoslôvəc] moški, ki se pripravlja na poklic katoliškega duhovnika s študijem teologije in bivanjem, vzgojo v semenišču, redovni skupnosti; SINONIMI: semeniščnik
ETIMOLOGIJA: ↑bogoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je] 1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija 1.1. študij te vede, navadno za bodoče duhovnike
1.2. fakulteta za poučevanje te vede
1.3. ustanova za bivanje, vzgojo semeniščnikov; SINONIMI: semenišče
STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bogoslôvni bogoslôvna bogoslôvno pridevnik [bogoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑bogoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač] golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bohlónaj glej boglónaj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôksar bôksarja tudi bóksar bóksarja samostalnik moškega spola [bôksar] tudi [bóksar] 1. športnik, ki se ukvarja z boksom
2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: bokser
ETIMOLOGIJA: ↑boks
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôksarice bôksaric množinski samostalnik ženskega spola [bôksarice] 1. spodnje hlače s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarka
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. boxers poenobesedeno iz boxer shorts ‛boksarske kratke hlače’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôksarka bôksarke tudi bóksarka bóksarke samostalnik ženskega spola [bôksarka] tudi [bóksarka] 1. športnica, ki se ukvarja z boksom
2. v množini spodnje hlače s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarice 2.2. v množini kopalke s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarice
ETIMOLOGIJA: ↑boksar, v drugem pomenu po zgledu angl. boxers poenobesedeno iz boxer shorts ‛boksarske kratke hlače’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser] 1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser
2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar
3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor
STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôkserski bôkserska bôksersko pridevnik [bôkserski] ETIMOLOGIJA: ↑bokser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bolháč bolháča samostalnik moškega spola [bou̯háč] 1. iz agronomije, iz zoologije majhen rjavkasto črn hrošč z močnimi zadnjimi okončinami, ki objeda liste rastlin, zlasti kapusnic; primerjaj lat. Halticinae
2. rastlina z belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom na daljšem steblu in nazobčanimi deljenimi listi, katere učinkovine se uporabljajo zlasti v sredstvih proti mrčesu; primerjaj lat. Tanacetum cinerariifolium; SINONIMI: dalmatinski bolhač
STALNE ZVEZE: dalmatinski bolhač, kapusov bolhač, pesni bolhač ETIMOLOGIJA: ↑bolha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bolšíca bolšíce in bôlšica bôlšice samostalnik ženskega spola [bou̯šíca] in [bôu̯šica] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica ETIMOLOGIJA: ↑bolha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bolšják bolšjáka samostalnik moškega spola [bou̯šják] trg, sejem, na katerem se po nižji ceni prodajajo navadno rabljene stvari
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz bolšji trg, kar je dobesedni prevod angl. flee market, nem. Flohmarkt, frc. marché aux puces
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bóm in bòm medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema nizek zvok velikega zvona
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža] 1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec 1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
1.2. blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bombážen bombážna bombážno pridevnik [bombážən] ETIMOLOGIJA: ↑bombaž
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bombáževec bombáževca samostalnik moškega spola [bombáževəc] iz botanike kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: bombaž
ETIMOLOGIJA: ↑bombaž
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bombomèt bombométa samostalnik moškega spola [bombomèt] iz strojništva orožje srednjega kalibra v obliki krajše cevi, ki se uporablja samostojno ali pritrjeno na puško
ETIMOLOGIJA: ↑bomba + ↑metati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bombonjêra bombonjêre; in bonboniêra samostalnik ženskega spola [bombonjêra] škatla s čokoladnimi bonboni, navadno v ločenih prostorčkih
ETIMOLOGIJA: ↑bonboniera
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bonboniêra bonboniêre; in bombonjêra samostalnik ženskega spola [bombonjêra] škatla s čokoladnimi bonboni, navadno v ločenih prostorčkih
FRAZEOLOGIJA: Življenje je kot bonboniera. ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. bonbonnière, iz ↑bonbon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] 1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôr2 bôra tudi bór bóra samostalnik moškega spola [bór] element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, kemijski element; simbol: B
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bor, okrnjeno iz Borax ‛natrijev borat’, prevzeto prek srlat. borax in arab. bawraq iz perz. būrah - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
borága boráge samostalnik ženskega spola [borága] 1. zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat. Borago officinalis; SINONIMI: boreč 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba; SINONIMI: boreč
1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bóraks bóraksa samostalnik moškega spola [bóraks] bela ali brezbarvna kristalna snov kot sestavina za čistila, razkužila, belila
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Borax, srlat. borax in arab. bawraq iz perz. būrah - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bórderski bórderska bórdersko pridevnik [bórderski] STALNE ZVEZE: borderski ovčar ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. border ‛meja’, po mejnem področju med Anglijo in Škotsko
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bóreč bóreča samostalnik moškega spola [bóreč] 1. zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat. Borago officinalis; SINONIMI: boraga 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba; SINONIMI: boraga
ETIMOLOGIJA: prevzeto preko nem. Borretsch in frc. bourrache iz srlat. bor(r)ago, morda iz arab. ('a)bū caraq ‛oče potenja’, ker se je rastlina uporabljala za spodbujanje potenja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec ETIMOLOGIJA: ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bôrov2 bôrova bôrovo tudi bórov bórova bórovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] tudi [bórou̯ bórova bórovo] ETIMOLOGIJA: ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
borôvec borôvca samostalnik moškega spola [borôvəc] iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: bor
STALNE ZVEZE: pritlikavi borovec ETIMOLOGIJA: ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bossa nova bosse nove in bossa nove samostalnik ženskega spola [bósa nôva] in [bôsa nôva] zvrst melodične glasbe z elementi jazza in sambe, po izvoru iz Brazilije
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem.) iz brazil. port. bossa nova, prvotno ‛novi trend’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
botrováti botrújem nedovršni in dovršni glagol [botrováti] biti pomemben dejavnik, vzrok česa
ETIMOLOGIJA: ↑boter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bovíni bovína bovíno pridevnik [bovíni] STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. bovine iz lat. bovīnus ‛goveji’, iz bōs ‛govedo’, glej ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Bq simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑becquerel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Br simbolsimbol za kemijski element brom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Br, simbola za element ↑brom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Braillev Brailleva Braillevo; in Braillov; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] STALNE ZVEZE: Brailleva pisava, Brailleva vrstica, Braillev pisalni stroj ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo] STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brájev glej Braillev, Braillov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brájica brájice samostalnik ženskega spola [brájica] slepim namenjena pisava s kombinacijami izbočenih pik, ki se bere s tipom; SINONIMI: Braillova pisava
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz Braillova pisava
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brák bráka samostalnik moškega spola [brák] srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: gonič, gonjač
STALNE ZVEZE: brak jazbečar ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Braque, frc. braque) iz it. bracco ‛lovski pes’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik] 1. naprava ali del naprave za branje podatkov
2. prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik
3. naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku
4. programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu
5. programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno
ETIMOLOGIJA: ↑brati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brámor brámorja samostalnik moškega spola [brámor] iz zoologije večja žuželka z manjšimi krili in lopatastimi prednjimi nogami, ki koplje podzemne rove in objeda podzemne dele rastlin; primerjaj lat. Gryllotalpa gryllotalpa
ETIMOLOGIJA: < mramor < pslov. *mormorъ, tako kot stcslov. izmrъmьrati, strus. izmoromrati ‛poglodati, izjesti’ iz ide. korena *merh2- ‛mleti, stiskati, drobiti, treti’, prvotno torej ‛tisti, ki gloda, žre’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín] 1. morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. Dicentrarhus labrax 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brátenje brátenja samostalnik srednjega spola [brátenje] 1. izkazovanje povezanosti, medsebojne naklonjenosti, zlasti z druženjem1.1. ekspresivno stanje, ko je kdo s kom v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
2. ekspresivno stanje, ko je kaj povezano s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjuje
ETIMOLOGIJA: ↑bratiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brátiti se brátim se nedovršni glagol [brátiti se] 1. izkazovati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem1.1. ekspresivno biti v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: prijateljevati
3. ekspresivno biti povezan s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjevati
4. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno prijateljevati
5. v obliki bratiti, ekspresivno povezovati s čim drugim in vsebinsko dopolnjevati
ETIMOLOGIJA: ↑brat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brávo medmet [brávo] 1. izraža, da govorec navdušeno kaj odobrava, koga hvali1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, s čim ni zadovoljen
2. kot samostalnik izraz navdušenega odobravanja, pohvale
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bravo, prvotneje pridevnik ‛dober, sposoben, pogumen, srčen’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza] 1. neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila; SINONIMI: zavora 1.1. neformalno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma; SINONIMI: zavora
2. neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla, zavora
3. neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah; SINONIMI: zavora
FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brémzati brémzam nedovršni glagol [brémzati] 1. neformalno z zavoro upočasnjevati, ustavljati vozilo; SINONIMI: zavirati 1.1. neformalno upočasnjevati, ustavljati premikanje koga, česa sploh; SINONIMI: zavirati
2. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne; SINONIMI: zavirati 2.1. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da kaj poteka počasneje; SINONIMI: zavirati
3. v obliki bremzati se, neformalno, ekspresivno prizadevati si, da se določeno ravnanje, vedenje ne pojavi ali se pojavi v manjši meri
ETIMOLOGIJA: ↑bremza
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bréncelj brénclja samostalnik moškega spola [bréncəl] 1. obad, ki sesa kri goveda; primerjaj lat. Tabanus bovinus; SINONIMI: goveji obad
2. ekspresivno manjše motorno vozilo, ki oddaja glasen, neprijeten, navadno visok zvok, ali motor takega vozila
ETIMOLOGIJA: iz nar. sloven. brencati v pomenu *‛oddajati brnenju podobne glasove’ = hrv. brèncati, glej ↑brenčati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bréstovolístni bréstovolístna bréstovolístno pridevnik [bréstovolístni] STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad ETIMOLOGIJA: iz brestov list
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brezmêjno prislov [brezmêjno] 1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost] 1. stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, še ni izčrpano ali se zdi neizčrpno
1.2. stanje, lastnost česa, da ga nič ne omejuje, zadržuje
2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno] 1. zelo globoka jama s strmimi stenami
2. ekspresivno velika globina
3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brezstíčni brezstíčna brezstíčno pridevnik [bres̄tíčni] 1. pri katerem prenos podatkov poteka na kratke razdalje brez fizičnega stika
2. ki poteka, se izvaja brez fizičnega stika
ETIMOLOGIJA: iz brez stika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brie brieja samostalnik moškega spola [brí] mehki sir iz kravjega mleka v obliki nizkega hlebca, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz severne Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. brie, po francoski pokrajini Brie
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brìn brína samostalnik moškega spola [brìn] 1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin
STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje] 1. brinovo grmovje ali njegov del, zlasti veje1.1. plodovi tega grmovja
ETIMOLOGIJA: ↑brin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinov po zgledu ↑brinje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc] žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinovec
STALNE ZVEZE: kraški brinjevec ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo] ETIMOLOGIJA: ↑brin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brínovec brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc] žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinjevec
ETIMOLOGIJA: ↑brinov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brínovka brínovke samostalnik ženskega spola [brínou̯ka] iz zoologije ptica pevka z grahastim vzorcem po sprednjem delu trupa, sivim hrbtom in rjavimi krili, ki živi na severu Evrope in Azije; primerjaj lat. Turdus pilaris
ETIMOLOGIJA: ↑brin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča] 1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring ETIMOLOGIJA: ↑brisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brisáčka brisáčke samostalnik ženskega spola [brisáčka] 1. navadno ekspresivno brisača, zlasti manjša1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisača
ETIMOLOGIJA: ↑brisača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti] 1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim) ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brítof brítofa samostalnik moškega spola [brítof] neformalno navadno ograjen prostor za pokopavanje umrlih; SINONIMI: pokopališče
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem. frīten ‛gojiti, negovati’ + hof ‛odprt prostor, dvorišče’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brívec brívca samostalnik moškega spola [brívəc] kdor se poklicno ukvarja z britjem, urejanjem brade in striženjem las
ETIMOLOGIJA: ↑briti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brívka brívke samostalnik ženskega spola [bríu̯ka] ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem, urejanjem brade in striženjem las
ETIMOLOGIJA: ↑briti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brokát brokáta samostalnik moškega spola [brokát] 1. težko tkano blago iz svile ali dolgih viskoznih vlaken z vzorcem, navadno pretkano z zlatimi ali srebrnimi nitmi1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Brokat iz it. broccato, iz broccare ‛z zlatom ali srebrom pretkati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brokáten brokátna brokátno pridevnik [brokátən] ETIMOLOGIJA: ↑brokat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bròm brôma in bróm bróma samostalnik moškega spola [bròm] in [bróm] kadeča se tekočina rdeče rjave barve, kemijski element; simbol: Br
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Brom, angl., frc. brome iz nlat. bromium, iz gr. brõmos ‛smrad’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bronhiolítis bronhiolítisa samostalnik moškega spola [bronhijolítis] iz medicine virusno vnetje najmanjših dihalnih cevk v pljučih, ki ga navadno spremljajo kašelj, oteženo dihanje in povišana temperatura
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. bronchiolitis, iz bronchiolus ‛bronhiol, zelo tanka sapnica’, manjšalnica od bronchus ‛sapnica’, glej ↑bronhij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
brónhodilatátor brónhodilatátorja samostalnik moškega spola [brónhodilatátor] iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki širi, sprošča sapnice in lajša simptome pri napadu astme
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bronchodilatator, iz ↑bronhij + dilatator ‛kar razširja’ iz ↑dilatacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bŕr medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da govorec občuti mraz, ga zebe
2. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu vzbuja grozo, odpor
3. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvok motornega vozila
4. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r, izgovarja se z višjim tonom posnema zvonjenje telefona, budilke
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema tresenje in pri tem nastale zvoke, znana tudi v drugih jezikih, npr. rus. brr, slovaš. bŕ, nem. brr
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bŕrm medmettudi s ponovljeno črko r ali m posnema zvok motornega vozila
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok motorja, podobno kot angl. vroom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bŕstarica bŕstarice samostalnik ženskega spola [bə̀rstarica] STALNE ZVEZE: hruševa brstarica ETIMOLOGIJA: ↑brst
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bŕzovlák bŕzovláka samostalnik moškega spola [bə̀rzou̯lák] potniški vlak, ki vozi z višjo hitrostjo in ustavlja le na večjih, pomembnejših postajah; SINONIMI: ekspresni vlak, hitri vlak
FRAZEOLOGIJA: kot brzovlak ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. brzovlak, iz ↑brz + ↑vlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
BSE1 BSE in BSE-ja samostalnik moškega spola [bẹesé] in [bə̀səé] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
BSE2 BSE samostalnik ženskega spola [bẹesé] in [bə̀səé] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búc búca in bùc búca samostalnik moškega spola [búc] in [bùc] 1. ljubkovalno nežen trk glave ob glavo kot izraz naklonjenosti, ljubeznivosti, navadno z majhnim otrokom
2. kot medmet, navadno ponovljeno, pogosto v zvezi z buci uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom2.1. kot medmet ponazarja trk dela telesa, navadno glave, v kaj trdega
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. buc ‛udarec po vodni površini’ in medmet ob trku glave z dojenčkom, iz *butьcati iz *butati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búci medmetnavadno podvojeno, pogosto v zvezi buci buc uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom
ETIMOLOGIJA: ↑buc
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, svinjska buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje] 1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti] 1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯- ali *bheu̯-, tako kot litov. baũkti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búčen búčna búčno pridevnik [búčən] 1. ki je zelo glasen, hrupen1.1. ki proizvaja, oddaja zelo glasen zvok, hrup
1.2. ki ga spremlja zelo glasen zvok, hrup
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeu̯ka] iz botanike kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: bučnica
ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka] 1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
3. priprava ali njen del trebušaste oblike
4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke. ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin] ETIMOLOGIJA: ↑bučka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búčman búčmana samostalnik moškega spola [búčman] ekspresivno v določenih dejanjih, odzivih nekoliko nepremišljen, naiven človek
ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica] 1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu) ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búčno prislov [búčno] 1. takó, da je zelo glasno, hrupno1.1. takó, da pritegne pozornost, zanimanje javnosti
ETIMOLOGIJA: ↑bučen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búdra búdre samostalnik ženskega spola [búdra] iz zoologije brezrepi glodalec z večjo glavo, kratkimi nogami in čokatim trupom; primerjaj lat. Cavia porcellus; SINONIMI: morski prašiček
ETIMOLOGIJA: nejasno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola [búhtəl] 1. navadno v množini pecivo iz kvašenega testa v obliki hlebčka, navadno z marmeladnim nadevom
2. ekspresivno debel, neroden človek
3. ekspresivno neumen, omejen človek; SINONIMI: slabšalno trot
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej ↑buhniti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bukólični bukólična bukólično pridevnik [bukólični] 2. v obliki bukoličen, privzdignjeno ki je, poteka na idealizirani podeželski pokrajini
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. bukolisch, glej ↑bukolika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
bukólika bukólike samostalnik ženskega spola [bukólika] 1. iz literarne vede pesem, motiv, ki prikazuje idealizirano, preprosto življenje pastirjev, prebivalcev podeželja
2. privzdignjeno idealizirana podeželska pokrajina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bukolika in lat. bucolica iz gr. (tà) boukoliká ‛pastirske (pesmi)’ iz boukolós ‛pastir’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla] 1. okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
3. valjasta blazina za klekljanje
4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula. ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búla2 búle samostalnik ženskega spola [búla] pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom
STALNE ZVEZE: zlata bula ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Bulle) iz novolat. bulla ‛ob listini viseči pečat (vtisnjen v svinec)’ < klas. lat. ‛vodni mehur’, glej ↑bula - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búlav búlava búlavo pridevnik [búlau̯ búlava búlavo] STALNE ZVEZE: bulava snet, koruzna bulava snet ETIMOLOGIJA: ↑bula
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búldog búldoga samostalnik moškega spola [búldok búldoga] 1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: ameriški buldog, angleški buldog, francoski buldog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búler búlerja samostalnik moškega spola [búler] navadno v množini visoko obuvalo z vezalkami, debelim rebrastim podplatom in ojačanim zaobljenim prednjim delom
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda po novozelandski tovarni John Bull ali iz angl. bully ‛nasilnež’ ali iz ↑bula
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica] 1. manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa
ETIMOLOGIJA: ↑bula
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 3. 2025.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 3815 zadetkov.