A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] 1. ekspresivno petdeseti rojstni dan1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični, iz športa ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov
3. v obliki aciklični, iz ekonomije ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični, iz ekonomije ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični, iz kemije pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, knjižno pogovorno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: knjižno pogovorno superga, knjižno pogovorno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
adíjo medmet [adíjo] 1. knjižno pogovorno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca; SINONIMI: neknjižno pogovorno ajd 1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben2.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
3. kot samostalnik, knjižno pogovorno pozdrav ob slovesu, zlasti znanca3.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet! ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. iz biologije za katerega je potreben kisik1.1. iz biologije pri katerem je prisoten kisik
1.2. iz biologije ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. iz športa ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. iz športa ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] 1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
3. neknjižno pogovorno opica
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] 1. neknjižno pogovorno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
ETIMOLOGIJA: ↑afna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno, zlasti v besedilih o avtomobilih ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno, zlasti v besedilih o avtomobilih ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno, zlasti v besedilih o avtomobilih lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Ah simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
AIDS glej aids
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
àjd in ájd medmet [àjt] in [ájt] 1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, aktivnosti1.1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca; SINONIMI: knjižno pogovorno adijo
3. neknjižno pogovorno izraža, da dejanje neposredno sledi predhodnemu dejanju
4. kot členek, neknjižno pogovorno izraža dopuščanje, načelno strinjanje4.1. kot členek, neknjižno pogovorno izraža, da je trditev okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz dveh virov: prek hrv., srb. (h)àjde ‛pojdi’ iz tur. hayde ‛kvišku, naprej’, in iz nem. heidi, heida ‛ajdi, gremo’ iz medmeta hei - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
áki ákija samostalnik moškega spola [áki] čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
akorávno veznik [akoráu̯no] 1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída] iz živilske tehnologije spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Al simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Al, simbola za element ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín] iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski] STALNE ZVEZE: albuminska skuta ETIMOLOGIJA: ↑albumin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alêrgično prislov [alêrgično] 1. takó, da se pojavi alergični odziv
2. ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa
ETIMOLOGIJA: ↑alergičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] zdravnik specialist za alergologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja] zdravnica specialistka za alergologijo
ETIMOLOGIJA: ↑alergolog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] 2. ekspresivno vir znanja, izkušenj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] zlitina bakra, cinka in niklja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc] 1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
2. knjižno pogovorno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
3. knjižno pogovorno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] športnik, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka] športnica, ki se ukvarja z alpinizmom
ETIMOLOGIJA: ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm] dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
STALNE ZVEZE: klasični alpinizem ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka] knjižno pogovorno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju
ETIMOLOGIJA: ↑alpinec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr] iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər] naprava za merjenje električnega toka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski] del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov
STALNE ZVEZE: amperska ura ETIMOLOGIJA: ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] 1. iz biologije za katerega ni potreben kisik1.1. iz biologije pri katerem ni prisoten kisik
1.2. iz biologije ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
2. iz športa ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik2.1. iz športa ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda] zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét] 1. kdor ne zna brati, pisati1.1. slabšalno kdor je o določenem področju slabo poučen ali ga sploh ne pozna
1.2. slabšalno kdor nima vednosti, znanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka] slabšalno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna
ETIMOLOGIJA: ↑analfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén] iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost] lastnost koga, da ima združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín] komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit
ETIMOLOGIJA: ↑androgin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks] dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati] enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje
ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran] pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati] odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka] sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža] 1. ekspresivno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
2. ekspresivno kdor ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anonímno prislov [anonímno] takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] 1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak] športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón] območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón] krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt] 1. ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen1.1. ekspresivno nesposobnost delati kaj zadovoljivo, dobro
ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Ar simbolsimbol za kemijski element argon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ar, simbola za element ↑argon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
árak áraka samostalnik moškega spola [árak] 1. žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda
2. žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] 1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki 1.1. navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo] ETIMOLOGIJA: ↑arašid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon] najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] 1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
arháično prislov [arháično] 1. takó, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. takó, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
arháičnost arháičnosti samostalnik ženskega spola [arháičnost] 1. stanje, lastnost česa, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. stanje, lastnost česa, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
arhaízem arhaízma samostalnik moškega spola [arhaízəm] 1. pojav, prvina, ki spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. pojav, prvina, ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
3. iz jezikoslovja jezikovni pojav, prvina starejšega obdobja v odnosu do novejšega, sodobnega jezika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Archaismus, angl. archaism, frc. archaïsme, glej ↑arhaičen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ármafleks ármafleksa samostalnik moškega spola [ármaflẹks] tanjša izolacijska podloga za ležanje ali sedenje
ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + ↑fleks(ibilen)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] 1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija] 1. grm z zaobljenimi listi in borovnicam podobnimi temno modrimi plodovi trpkega okusa; primerjaj lat. Aronia melanocarpa; SINONIMI: iz botanike črnoplodna aronija
STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja] 1. iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo1.1. veda o takem pregledovanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik [artroskópski] ETIMOLOGIJA: ↑artroskopija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
arzén arzéna samostalnik moškega spola [arzén] element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, kemijski element; simbol: As
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arsen, poznolat. arsenicum in gr. arsenikón iz srperz. *zarnīk, prvotno ‛zlate barve, zlat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
As simbolsimbol za kemijski element arzen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. As, simbola za element ↑arzen, poznolat. arsenicum
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
àseksuálec àseksuálca samostalnik moškega spola [àseksuáləc] kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
àseksuálka àseksuálke samostalnik ženskega spola [àseksuálka] ženska, ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
àseksuálni àseksuálna àseksuálno pridevnik [àseksuálni] 1. ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
2. kot samostalnik v obliki aseksualni, aseksualna kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
àseksuálnost àseksuálnosti samostalnik ženskega spola [àseksuálnost] stanje, občutje koga, da ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
asparagín asparagína samostalnik moškega spola [asparagín] iz biologije, iz kemije aminokislina, ki se pojavlja zlasti v špargljih, oreških, mesu, mleku in pozitivno vpliva na razvoj in delovanje živčnega tkiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asparagine, nem. Asparagin, iz ↑asparagus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
astmátičarka astmátičarke samostalnik ženskega spola [astmátičarka] ETIMOLOGIJA: ↑astmatik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični] 2. ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram] indijsko središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
atašêjka atašêjke samostalnik ženskega spola [atašêjka] članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje
ETIMOLOGIJA: ↑ataše
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét] 1. športnik, ki se ukvarja z atletiko
2. ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: ekspresivno športnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
atlétinja atlétinje samostalnik ženskega spola [atlétinja] športnica, ki se ukvarja z atletiko
ETIMOLOGIJA: ↑atlet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín] iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo] FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín] iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne sluznice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije A vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin A
ETIMOLOGIJA: ↑A + ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl] iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm] avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neknjižno pogovorno kamper
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [áu̯towlák] 1. vlak za prevoz potnikov in vozil, zlasti avtomobilov1.1. železniška linija, na kateri vozi tak vlak
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑vlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
B simbolsimbol za kemijski element bor
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. B, simbola za element ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Ba simbolsimbol za kemijski element barij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ba, simbola za element ↑barij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába] 1. slabšalno ženska 1.1. neknjižno pogovorno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neknjižno pogovorno, ekspresivno babnica
2. slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe FRAZEOLOGIJA: Baba je baba, najboljša je slaba., Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič. ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi] ljubkovalno mamina ali očetova mati v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, narečno koroško bica, narečno primorsko nona, narečno štajersko oma
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mati v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, narečno koroško bica, narečno primorsko nona, narečno štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: narečno primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. iz zoologije manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábičar bábičarja samostalnik moškega spola [bábičar] moški, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin] 2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábištvo bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z vodenjem porodov1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábjak glej bábjek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábjek bábjeka; tudi bábjak samostalnik moškega spola [bábjek] slabšalno moški, ki pogosto menja spolne partnerice ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑babjak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábji bábja bábje pridevnik [bábji] 1. slabšalno ženski 1.1. slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica] 1. neknjižno pogovorno, ekspresivno ženska, dekle 1.1. neknjižno pogovorno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neknjižno pogovorno, ekspresivno baba
2. slabšalno (zakonska) partnerica
ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra] 1. slabšalno ženska, zlasti starejša
2. paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi2.1. plod te paprike kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška] 1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije1.1. vsaka od takih figur
2. v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna2.1. v ruskem okolju babica
3. iz zoologije sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl] 1. trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj
STALNE ZVEZE: pegasti badelj ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
badmintoníst badmintonísta samostalnik moškega spola [badmintoníst] 1. športnik, ki se ukvarja z badmintonom1.1. kdor igra badminton, se z badmintonom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑badminton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
badmintonístka badmintonístke samostalnik ženskega spola [badmintonístka] športnica, ki se ukvarja z badmintonom
ETIMOLOGIJA: ↑badmintonist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bagéta bagéte samostalnik ženskega spola [bagéta] dolga ozka štruca navadno belega kruha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. baguette, prvotneje ‛tanka palica, šiba’, iz it. bacchetta, iz bacchio ‛palica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč] 1. kdor se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: knjižno pogovorno važič
2. ekspresivno, zlasti v besedilih o avtomobilih kar s svojimi lastnostmi izstopa, vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje] pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
baháški baháška baháško pridevnik [baháški] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahat, bahav 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: ↑bahač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
baháštvo baháštva samostalnik srednjega spola [baháštvo] dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahavost
ETIMOLOGIJA: ↑bahač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahav 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se] 1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se 2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bahávo prislov [bahávo] 1. takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem1.1. ekspresivno takó, da se kaže, izraža taka samohvala, izpostavljanje
2. ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: ↑bahav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bahávost bahávosti samostalnik ženskega spola [bahávost] 1. dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaštvo
2. ekspresivno lastnost česa, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: ↑bahav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bájpas glej bypass
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt] 1. iz računalništva izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B1.1. podatki, izraženi s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
báker bákra samostalnik moškega spola [bákər] 1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
1.2. predmet, izdelek iz te kovine
2. knjižno pogovorno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku
STALNE ZVEZE: tolčeni baker ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš] 1. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge1.1. ekspresivno manjše plačilo, nagrada, podkupnina sploh
2. zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balerínka balerínke samostalnik ženskega spola [balerínka] navadno v množini nizek poletni ali prehodni ženski čevelj z ravnim podplatom in zaobljenim prednjim delom
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz balerinski čevelj po zgledu angl. ballerina shoe, iz ↑balerina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balín balína samostalnik moškega spola [balín] najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balinček
FRAZEOLOGIJA: ostriči koga na balin, ostrižen na balin ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. it. ballino, furl. balìn ‛žogica’, iz nar. it. balla ‛žoga, krogla’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje] 1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balínar balínarja samostalnik moškega spola [balínar] 1. športnik, ki se ukvarja z balinanjem1.1. kdor balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balínarka balínarke samostalnik ženskega spola [balínarka] 1. športnica, ki se ukvarja z balinanjem1.1. ženska, ki balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balínati balínam nedovršni glagol [balínati] 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balínček balínčka samostalnik moškega spola [balínčək] 1. najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balin
2. navadno v množini okrogla rebrasta ploščica z luknjo na sredini, navadno iz gume, za metanje pri igri, podobni balinanju
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče] ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balónar balónarja samostalnik moškega spola [balónar] 1. kdor se ukvarja z balonarstvom
ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balónarski balónarska balónarsko pridevnik [balónarski] ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balónarstvo balónarstva samostalnik srednjega spola [balónarstvo] dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z balonom
ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balónast balónasta balónasto pridevnik [balónast] ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək] 1. navadno ekspresivno balon, zlasti manjši
2. manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom
3. nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon
ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balónski balónska balónsko pridevnik [balónski] 4. iz medicine pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom4.1. iz medicine ki ga sestavlja, tvori manjši balon, namenjen zlasti širjenju zoženega dela žile
5. ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost
STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balván balvána samostalnik moškega spola [balván] 1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval2.1. knjižno pogovorno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balvánski balvánska balvánsko pridevnik [balvánski] STALNE ZVEZE: balvanski problem, balvansko plezanje ETIMOLOGIJA: ↑balvan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] 1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balzamíranje balzamíranja samostalnik srednjega spola [balzamíranje] prepajanje trupla z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: ↑balzamirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati] prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bám in bàm medmet [bám] in [bàm] 1. posnema srednje visok zvok zvona
2. posnema pok strelnega orožja
3. ponazarja nenadno, hitro pojavitev česa
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu domača imitativna beseda, ki posnema zvok srednje velikega zvona, v drugem prevzeto iz angl. imitativne besede bam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
banálen banálna banálno pridevnik [banálən] 1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija] delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
banalizíranje banalizíranja samostalnik srednjega spola [banalizíranje] delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banalizacija
ETIMOLOGIJA: ↑banalizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati] 1. delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno1.1. namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
banálno prislov [banálno] 1. takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. takó, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] 1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába] tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bárij bárija samostalnik moškega spola [bári] mehka, na zraku neobstojna kovina, kemijski element; simbol: Ba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barium, angl. barium, frc. baryum iz nlat. barium, iz gr. barýs ‛težek’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran] ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus
ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz ↑barik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo] STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Barrettov Barrettova Barrettovo; in barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo] STALNE ZVEZE: Barrettov požiralnik ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
barrique glej barík
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bárski1 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska miza, barska žlica, barski stol ETIMOLOGIJA: ↑bar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska žaba ETIMOLOGIJA: ↑barje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
batáta batáte samostalnik ženskega spola [batáta] 1. tropska rastlina z ovijajočim se steblom, večjimi zvončastimi cvetovi in krompirju podobnimi sladkimi gomolji; primerjaj lat. Ipomoea batatas 1.1. gomolj te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek špan. batata iz arav. jezika taino batata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk] 1. mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom
2. iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Be simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Be, simbola za element ↑berilij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
beagle beagla samostalnik moškega spola [bígəl] srednje velik kratkodlak pes, navadno bele barve z rjavimi in črnimi lisami, s krepkim telesom ter daljšimi povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. beagle, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
becquerel becquerela; in bekerél samostalnik moškega spola [bekerél] iz fizike izpeljana merska enota za izražanje aktivnosti radioaktivnega vira, ki ustreza enemu razpadu atomskega jedra na sekundo; simbol: Bq
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; po francoskem fiziku Antoinu Henriju Becquerelu (1852–1908)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bêe medmet [bêe] 1. tudi z večkrat ponovljeno črko e posnema glas ovce
2. tudi z večkrat ponovljeno črko e, slabšalno izraža, da govorec komu pripisuje nesposobnost samostojnega razmišljanja in nekritično podrejanje, sledenje, zlasti oblasti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema ovčje oglašanje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bekerél bekeréla; in becquerel samostalnik moškega spola [bekerél] iz fizike izpeljana merska enota za izražanje aktivnosti radioaktivnega vira, ki ustreza enemu razpadu atomskega jedra na sekundo; simbol: Bq
ETIMOLOGIJA: ↑becquerel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
beletrístika beletrístike samostalnik ženskega spola [beletrístika] literarna dela z umetniško, estetsko vrednostjo; SINONIMI: leposlovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Belletristik, kar je tvorjeno iz frc. belles-lettres - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca] 1. oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica 1.2. olje iz plodov te oljke
2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus
STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica ETIMOLOGIJA: ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
beloúška beloúške samostalnik ženskega spola [beloúška] nestrupena kača s svetlejšima pegama na zadnjem delu glave, ki živi zlasti ob vodi; primerjaj lat. Natrix natrix
ETIMOLOGIJA: iz *belouh, iz ↑bel + ↑uho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga] 1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
STALNE ZVEZE: beluga kit ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo] ETIMOLOGIJA: ↑beluš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena ETIMOLOGIJA: ↑beluš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
berílij berílija samostalnik moškega spola [beríli] trda lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Be
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beryllium, angl. berylliumin frc. béryllium iz nlat. beryllium, iz stfrc. beryl ‛beril’ < lat. bēryllus, prevzeto iz gr. bḗryllos
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bernardínec bernardínca samostalnik moškega spola [bernardínəc] zelo velik pes bele in svetlo rjave barve, s krepkim telesom ter krajšim gobcem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Bernardshund, frc. saint-bernard, po prelazu med Italijo in Švico Mont Saint Bernard, kjer so menihi v 17. stol. vzredili to pasmo in jo usposobili za reševanje izpod snežnih plazov - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t] peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén] iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije karoten beta, iz biologije, iz farmacije provitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
betón betóna samostalnik moškega spola [betón] 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
betonárna betonárne samostalnik ženskega spola [betonárna] ETIMOLOGIJA: ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
betoníran betonírana betonírano pridevnik [betoníran] ETIMOLOGIJA: ↑betonirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
betoníranje betoníranja samostalnik srednjega spola [betoníranje] 1. izdelava, utrjevanje česa z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
2. ekspresivno utrjevanje česa, da ostane nespremenjeno
ETIMOLOGIJA: ↑betonirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
betonírati betoníram nedovršni in dovršni glagol [betonírati] 1. delati, utrjevati kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
2. ekspresivno delati, da se česa ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. betonieren, glej ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka ETIMOLOGIJA: ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bèv medmet [bèu̯] posnema govorjenje koga, ki spregovori le redko, na kratko
FRAZEOLOGIJA: ne reči ne bev ne mev ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje, bevskanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] 1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg 1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka ETIMOLOGIJA: ↑bezeg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Bi simbolsimbol za kemijski element bizmut
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Bi, simbola za element ↑bizmut, iz nlat. bismutum
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíatlonec bíatlonca samostalnik moškega spola [bíjatlọnəc] športnik, ki se ukvarja z biatlonom
ETIMOLOGIJA: ↑biatlon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíatlonka bíatlonke samostalnik ženskega spola [bíjatlọnka] športnica, ki se ukvarja z biatlonom
ETIMOLOGIJA: ↑biatlon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíca bíce samostalnik ženskega spola [bíca] narečno koroško babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, narečno primorsko nona, narečno štajersko oma
ETIMOLOGIJA: okrnjeno iz nar. babíca, glej ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bidón bidóna samostalnik moškega spola [bidón] steklenici podobna plastična posoda za nošenje pijače z ustnikom za pitje, zlasti med telesno aktivnostjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bidone, prevzeto iz srgr. píthon ‛vinski sod’, iz gr. píthos ‛velika posoda za shranjevanje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bílaterála bílaterále samostalnik ženskega spola [bílaterála] dejavnost, ki jo skupaj izvajata partnerja iz dveh držav, ali rezultat te dejavnosti, zlasti dogovor, sporazum med državama
ETIMOLOGIJA: ↑bilateralen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bílaterálen bílaterálna bílaterálno pridevnik [bílaterálən] 1. ki zadeva, vključuje dve, obe strani
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. bilateral, frc. bilatéral iz nlat. bilateralis, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + laterālis ‛stranski’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bílaterálno prislov [bílaterálno] takó, da zadeva, vključuje dve, obe strani
ETIMOLOGIJA: ↑bilateralen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bím in bìm medmet [bím] in [bìm] ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema visok zvok majhnega zvona
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíoenergétičarka bíoenergétičarke samostalnik ženskega spola [bíjoenergétičarka] ženska, ki se ukvarja z dopolnilnim zdravljenjem, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
ETIMOLOGIJA: ↑bioenergetik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíoenergétik bíoenergétika samostalnik moškega spola [bíjoenergétik] kdor se ukvarja z dopolnilnim zdravljenjem, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bioenergetiker, glej ↑bioenergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíoenergétski bíoenergétska bíoenergétsko pridevnik [bíjoenergétski] ETIMOLOGIJA: ↑bioenerget(ika)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíoenergíja bíoenergíje samostalnik ženskega spola [bíjoenergíja] 1. univerzalna kozmična energija, ki jo ima, oddaja organizem1.1. metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
2. iz energetike energenti, pridobljeni iz organskih materialov zlasti rastlinskega izvora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bioenergie, angl. bioenergy, iz ↑bio... + ↑energija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíoenergíjski bíoenergíjska bíoenergíjsko pridevnik [bíjoenergíski] ETIMOLOGIJA: ↑bioenergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín] iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíseksuálec bíseksuálca samostalnik moškega spola [bíseksuáləc] kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíseksuálka bíseksuálke samostalnik ženskega spola [bíseksuálka] ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
ETIMOLOGIJA: ↑biseksualec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíseksuálni bíseksuálna bíseksuálno pridevnik [bíseksuálni] 1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
2. kot samostalnik v obliki biseksualni, biseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíseksuálno prislov [bíseksuálno] takó, da čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
ETIMOLOGIJA: ↑biseksualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíseksuálnost bíseksuálnosti samostalnik ženskega spola [bíseksuálnost] stanje, občutje koga, da čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
ETIMOLOGIJA: ↑biseksualni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser] 1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit1.2. kar spominja na tako tvorbo
2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček 2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíserček bíserčka samostalnik moškega spola [bíserčək] 1. navadno ekspresivno biser, zlasti manjši1.1. kar spominja na manjši biser
2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biser 2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biser
3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biser
ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bísernat bísernata bísernato pridevnik [bísernat] ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: biserni
ETIMOLOGIJA: ↑biserni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni] 1. ki je v zvezi z biseri1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
2. ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica] 1. školjka, v kateri nastajajo biseri
3. iz glasbe najmanjša tamburica
4. iz biologije mušnica s sivimi luskami na rjavkastem klobuku, obročkom na betu in rdečkastim mesom; primerjaj lat. Amanita rubescens
ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
biserovína biserovíne samostalnik ženskega spola [biserovína] notranja, bleščeča se plast lupine pri nekaterih školjkah, zlasti kot okrasni material; SINONIMI: biserna matica, bisernica
ETIMOLOGIJA: ↑biser
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
biserovínast biserovínasta biserovínasto pridevnik [biserovínast] ETIMOLOGIJA: ↑biserovina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak] 1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
STALNE ZVEZE: bivak vreča ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bivakíranje bivakíranja samostalnik srednjega spola [bivakíranje] 1. prenočevanje, čakanje na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju; SINONIMI: bivak 1.1. prenočevanje na prostem
2. ekspresivno začasna navzočnost, prisotnost koga kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivakirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati] 1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju1.1. prenočevati na prostem
2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] 1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bívolica bívolice samostalnik ženskega spola [bívolica] ETIMOLOGIJA: ↑bivol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bívoličji bívoličja bívoličje pridevnik [bívoličji] ETIMOLOGIJA: ↑bivolica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bívolji bívolja bívolje pridevnik [bívolji] ETIMOLOGIJA: ↑bivol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bízmut bízmuta samostalnik moškega spola [bízmut] mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, kemijski element; simbol: Bi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wismut, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon] 1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon
2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blá; in bláblá medmet [blá] 1. ponovljeno ponazarja vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
2. ponovljeno, ekspresivno izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
3. kot samostalnik, ponovljeno, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema neartikulirno govorjenje, tako kot angl. blab ‛blekniti, blebetati, blebetanje’, nem. Blabla ‛blebetanje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bláblá; in blá medmet [bláblá] 1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla ponazarja vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla, ekspresivno izraža, da se zdi govorcu predhodna trditev vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljenim zlogom bla, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
ETIMOLOGIJA: ↑bla
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca] 1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni1.1. svetlejša barva polti
STALNE ZVEZE: listna bledica ETIMOLOGIJA: ↑bled
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] 1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla 1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] ETIMOLOGIJA: ↑blitva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blízu1 prislov [blízu] 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blízu2 predlog [blízu] I. z rodilnikom 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
II. z dajalnikom 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
ETIMOLOGIJA: ↑blizu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blják in bljàk medmet [blják] in [bljàk] 1. izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu je zoprno, vzbuja odpor; SINONIMI: fuj
2. povedkovnik, z glagolom biti gnusen, grd; SINONIMI: fuj
3. izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi neupravičeno, vredno prezira; SINONIMI: fuj
4. kot členek izraža neodobravanje, mnenje, da je kaj neupravičeno, vredno prezira; SINONIMI: fuj
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri bruhanju nastale zvoke
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga] 1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj1.1. objava na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blóganje blóganja in blôganje blôganja samostalnik srednjega spola [blóganje] in [blôganje] objavljanje besedil, slik, posnetkov na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
ETIMOLOGIJA: ↑blogati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blógar blógarja in blôgar blôgarja samostalnik moškega spola [blógar] in [blôgar] kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: bloger
ETIMOLOGIJA: ↑blogati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blógarka blógarke in blôgarka blôgarke samostalnik ženskega spola [blógarka] in [blôgarka] ženska, ki na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: blogerka
ETIMOLOGIJA: ↑blogar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blógati blógam in blôgati blôgam nedovršni glagol [blógati] in [blôgati] objavljati besedila, slike, posnetke na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
ETIMOLOGIJA: ↑blog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blóger blógerja in blôger blôgerja samostalnik moškega spola [blóger] in [blôger] kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: blogar
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blogger, glej ↑blog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blógerka blógerke samostalnik ženskega spola [blógerka] in [blôgerka] ženska, ki na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: blogarka
ETIMOLOGIJA: ↑bloger
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
blógerski blógerska blógersko in blôgerski blôgerska blôgersko pridevnik [blógerski] in [blôgerski] ETIMOLOGIJA: ↑bloger
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bóa bóe samostalnik ženskega spola [bóa] 1. velika nestrupena kača, ki se okrog plena ovije in ga pri tem zaduši; primerjaj lat. Boidae; SINONIMI: udav
2. šalu podoben modni dodatek iz perja, krzna
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boa) iz lat. boa ‛vodna kača’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər] večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bôbrov bôbrova bôbrovo tudi bóbrov bóbrova bóbrovo pridevnik [bôbrou̯ bôbrova bôbrovo] tudi [bóbrou̯ bóbrova bóbrovo] ETIMOLOGIJA: ↑bober
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bôbrovec bôbrovca tudi bóbrovec bóbrovca samostalnik moškega spola [bôbrovəc] tudi [bóbrovəc] 1. navadno v množini na spodnjem koncu zaokrožena strešna opeka
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Biberschwanzziegel, dobesedno ‛opeka v obliki bobrovega repa’, iz ↑bober
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bôbrovka bôbrovke tudi bóbrovka bóbrovke samostalnik ženskega spola [bôbrou̯ka] tudi [bóbrou̯ka] 2. podgani podoben glodalec z velikimi oranžnimi sekalci, dolgim okroglim repom in nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Myocastor coypus; SINONIMI: nutrija
ETIMOLOGIJA: ↑bober
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bogoslôvec bogoslôvca samostalnik moškega spola [bogoslôvəc] moški, ki se pripravlja na poklic katoliškega duhovnika s študijem teologije in bivanjem, vzgojo v semenišču, redovni skupnosti; SINONIMI: semeniščnik
ETIMOLOGIJA: ↑bogoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je] 1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija 1.1. študij te vede, navadno za bodoče duhovnike
1.2. fakulteta za poučevanje te vede
1.3. ustanova za bivanje, vzgojo semeniščnikov; SINONIMI: semenišče
STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bogoslôvni bogoslôvna bogoslôvno pridevnik [bogoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑bogoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač] golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bolšíca bolšíce in bôlšica bôlšice samostalnik ženskega spola [bou̯šíca] in [bôu̯šica] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica ETIMOLOGIJA: ↑bolha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bolšják bolšjáka samostalnik moškega spola [bou̯šják] trg, sejem, na katerem se po nižji ceni prodajajo navadno rabljene stvari
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz bolšji trg, kar je dobesedni prevod angl. flee market, nem. Flohmarkt, frc. marché aux puces
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bóm in bòm medmet [bóm] in [bòm] ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema nizek zvok velikega zvona
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bombomèt bombométa samostalnik moškega spola [bombomèt] iz vojske orožje srednjega kalibra v obliki krajše cevi, ki se uporablja samostojno ali pritrjeno na puško
ETIMOLOGIJA: ↑bomba + ↑metati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bombonjêra bombonjêre; in bonboniêra samostalnik ženskega spola [bombonjêra] lepša škatla s čokoladnimi bonboni, navadno v ločenih prostorčkih
ETIMOLOGIJA: ↑bonboniera
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bonboniêra bonboniêre; in bombonjêra samostalnik ženskega spola [bombonjêra] lepša škatla s čokoladnimi bonboni, navadno v ločenih prostorčkih
FRAZEOLOGIJA: Življenje je kot bonboniera. ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. bonbonnière, iz ↑bonbon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bôr bôra tudi bór bóra samostalnik moškega spola [bôr] tudi [bór] element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, kemijski element; simbol: B
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bor, okrnjeno iz Borax ‛natrijev borat’, prevzeto prek srlat. borax in arab. bawraq iz perz. būrah - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
borôvec borôvca samostalnik moškega spola [borôvəc] iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus
STALNE ZVEZE: pritlikavi borovec ETIMOLOGIJA: ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bossa nova bosse nove in bossa nove samostalnik ženskega spola [bósa nôva] in [bôsa nôva] zvrst melodične glasbe z elementi jazza in sambe, po izvoru iz Brazilije
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem.) iz brazil. port. bossa nova, prvotno ‛novi trend’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
botrováti botrújem nedovršni in dovršni glagol [botrováti] ekspresivno biti pomemben dejavnik, vzrok česa
ETIMOLOGIJA: ↑boter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bovíni bovína bovíno pridevnik [bovíni] STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. bovine iz lat. bovīnus ‛goveji’, iz bōs ‛govedo’, glej ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Bq simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑becquerel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Br simbolsimbol za kemijski element brom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Br, simbola za element ↑brom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Braillev Brailleva Braillevo; in Braillov; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] STALNE ZVEZE: Brailleva pisava, Brailleva vrstica, Braillev pisalni stroj ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo] STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brájev glej Braillev, Braillov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brájica brájice samostalnik ženskega spola [brájica] slepim namenjena pisava s kombinacijami izbočenih pik, ki se bere s tipom; SINONIMI: Braillova pisava
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz Braillova pisava
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brák bráka samostalnik moškega spola [brák] srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: gonič
STALNE ZVEZE: brak jazbečar ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Braque, frc. braque) iz it. bracco ‛lovski pes’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brátiti se brátim se nedovršni glagol [brátiti se] 1. izkazovati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem1.1. ekspresivno biti v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: prijateljevati
3. ekspresivno biti povezan s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjevati
4. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno prijateljevati
5. v obliki bratiti, ekspresivno povezovati s čim drugim in vsebinsko dopolnjevati
ETIMOLOGIJA: ↑brat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza] 1. neknjižno pogovorno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila1.1. neknjižno pogovorno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma
2. neknjižno pogovorno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla
3. neknjižno pogovorno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah
FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brémzati brémzam nedovršni glagol [brémzati] 1. neknjižno pogovorno z zavoro upočasnjevati, ustavljati vozilo1.1. neknjižno pogovorno upočasnjevati, ustavljati kaj premikajočega se sploh
2. neknjižno pogovorno, ekspresivno delati, povzročati, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne2.1. neknjižno pogovorno, ekspresivno delati, povzročati, da kaj poteka počasneje
3. v obliki bremzati se, neknjižno pogovorno, ekspresivno prizadevati si, da se določeno ravnanje, vedenje ne pojavi ali se pojavi v manjši meri
ETIMOLOGIJA: ↑bremza
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bréncelj brénclja samostalnik moškega spola [bréncəl] 1. obad, ki sesa kri goveda; primerjaj lat. Tabanus bovinus; SINONIMI: iz zoologije goveji obad
2. ekspresivno manjše motorno vozilo, ki oddaja glasen, neprijeten, navadno visok zvok, ali motor takega vozila
ETIMOLOGIJA: iz nar. sloven. brencati v pomenu *‛oddajati brnenju podobne glasove’ = hrv. brèncati, glej ↑brenčati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bréstovolístni bréstovolístna bréstovolístno pridevnik [bréstovolístni] STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad ETIMOLOGIJA: iz brestov list
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brezmêjno prislov [brezmêjno] 1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost] 1. stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, še ni izčrpano ali se zdi neizčrpno
1.2. stanje, lastnost česa, da ga nič ne omejuje, zadržuje
2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno] 1. zelo globoka jama s strmimi stenami
2. ekspresivno velika globina
3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brezstíčni brezstíčna brezstíčno pridevnik [bres̄tíčni] 1. pri katerem prenos podatkov poteka na kratke razdalje brez fizičnega stika
2. ki poteka, se izvaja brez fizičnega stika
ETIMOLOGIJA: iz brez stika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brie brieja samostalnik moškega spola [brí] mehki sir iz kravjega mleka v obliki nizkega hlebca, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz severne Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. brie, po francoski pokrajini Brie
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brìn brína samostalnik moškega spola [brìn] 1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin
STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje] 1. brinovo grmovje ali njegov del, zlasti veje1.1. plodovi tega grmovja
ETIMOLOGIJA: ↑brin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinov po zgledu ↑brinje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc] žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinovec
STALNE ZVEZE: kraški brinjevec ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo] ETIMOLOGIJA: ↑brin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brínovec brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc] žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinjevec
ETIMOLOGIJA: ↑brinov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brínovka brínovke samostalnik ženskega spola [brínou̯ka] iz zoologije ptica pevka z grahastim vzorcem po sprednjem delu trupa, sivim hrbtom in rjavimi krili, ki živi na severu Evrope in Azije; primerjaj lat. Turdus pilaris
ETIMOLOGIJA: ↑brin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti] 1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim) ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brítof brítofa samostalnik moškega spola [brítof] neknjižno pogovorno navadno ograjen prostor za pokopavanje umrlih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem. frīten ‛gojiti, negovati’ + hof ‛odprt prostor, dvorišče’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brívec brívca samostalnik moškega spola [brívəc] kdor se poklicno ukvarja z britjem, urejanjem brade in striženjem las
ETIMOLOGIJA: ↑briti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brívka brívke samostalnik ženskega spola [bríu̯ka] ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem, urejanjem brade in striženjem las
ETIMOLOGIJA: ↑briti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bròm brôma in bróm bróma samostalnik moškega spola [bròm] in [bróm] kadeča se tekočina rdeče rjave barve, kemijski element; simbol: Br
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Brom, angl., frc. brome iz nlat. bromium, iz gr. brō̃mos ‛smrad’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bronhiolítis bronhiolítisa samostalnik moškega spola [bronhijolítis] iz medicine virusno vnetje najmanjših dihalnih cevk v pljučih, ki ga navadno spremljajo kašelj, oteženo dihanje in povišana temperatura
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. bronchiolitis, iz bronchiolus ‛bronhiol, zelo tanka sapnica’, manjšalnica od bronchus ‛sapnica’, glej ↑bronhij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
brónhodilatátor brónhodilatátorja samostalnik moškega spola [brónhodilatátor] iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki širi, sprošča sapnice in lajša simptome pri napadu astme
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bronchodilatator, iz ↑bronhij + dilatator ‛kar razširja’ iz ↑dilatacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bŕr medmet [bə̀r̄] 1. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da govorec občuti mraz, ga zebe
2. tudi z večkrat ponovljeno črko r, ekspresivno izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu vzbuja grozo, odpor
3. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvok motornega vozila; SINONIMI: brm
4. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r, izgovarja se z višjim tonom posnema zvonjenje telefona, budilke
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema tresenje in pri tem nastale zvoke, znana tudi v drugih jezikih, npr. rus. brr, slovaš. bŕ, nem. brr
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bŕrm medmet [br̄ə̀m] tudi s ponovljeno črko r ali m posnema zvok motornega vozila; SINONIMI: brr
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok motorja, podobno kot angl. vroom
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bŕstarica bŕstarice samostalnik ženskega spola [bə̀rstarica] STALNE ZVEZE: hruševa brstarica ETIMOLOGIJA: ↑brst
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bŕzovlák bŕzovláka samostalnik moškega spola [bə̀rzowlák] potniški vlak, ki vozi z višjo hitrostjo in ustavlja le na večjih, pomembnejših postajah; SINONIMI: ekspresni vlak, hitri vlak
FRAZEOLOGIJA: kot brzovlak ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. brzovlak, iz ↑brz + ↑vlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
BSE1 BSE in BSE-ja samostalnik moškega spola [bẹesé] in [bə̀səé] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
BSE2 BSE samostalnik ženskega spola [bẹesé] in [bə̀səé] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. knjižno pogovorno, ekspresivno glava, zlasti človeška
4. ekspresivno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje] 1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti] 1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búčen búčna búčno pridevnik [búčən] 1. ki je zelo glasen, hrupen1.1. ki proizvaja, oddaja zelo glasen zvok, hrup
1.2. ki ga spremlja zelo glasen zvok, hrup
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeu̯ka] iz botanike kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: bučnica
ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka] 1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
3. priprava ali njen del trebušaste oblike
4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke. ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin] ETIMOLOGIJA: ↑bučka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búčman búčmana samostalnik moškega spola [búčman] ekspresivno v določenih dejanjih, odzivih nekoliko nepremišljen, naiven človek
ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica] 1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu) ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búčno prislov [búčno] 1. takó, da je zelo glasno, hrupno1.1. takó, da pritegne pozornost, zanimanje javnosti
ETIMOLOGIJA: ↑bučen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búdra búdre samostalnik ženskega spola [búdra] iz zoologije brezrepi glodalec z večjo glavo, kratkimi nogami in čokatim trupom; primerjaj lat. Cavia porcellus; SINONIMI: morski prašiček
ETIMOLOGIJA: nejasno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola [búhtəl] 1. navadno v množini pecivo iz kvašenega testa v obliki hlebčka, navadno z marmeladnim nadevom
2. ekspresivno debel, neroden človek
3. ekspresivno neumen, omejen človek; SINONIMI: slabšalno trot
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej ↑buhniti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búlav búlava búlavo pridevnik [búlau̯ búlava búlavo] STALNE ZVEZE: bulava snet, koruzna bulava snet ETIMOLOGIJA: ↑bula
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla] 1. okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
3. valjasta blazina za klekljanje
4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula. ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búla2 búle samostalnik ženskega spola [búla] pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom
STALNE ZVEZE: zlata bula ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Bulle) iz novolat. bulla ‛ob listini viseči pečat (vtisnjen v svinec)’ < klas. lat. ‛vodni mehur’, glej ↑bula - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búldog búldoga samostalnik moškega spola [búldok búldoga] 1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: ameriški buldog, angleški buldog, francoski buldog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búler búlerja samostalnik moškega spola [búler] navadno v množini visoko obuvalo z vezalkami, debelim rebrastim podplatom in ojačanim zaobljenim prednjim delom
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda po novozelandski tovarni John Bull ali iz angl. bully ‛nasilnež’ ali iz ↑bula
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica] 1. manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa
ETIMOLOGIJA: ↑bula
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bulmastíf bulmastífa samostalnik moškega spola [bulmastíf] zelo velik kratkodlak pes rdečkaste ali rjavkaste barve, s krepkim telesom, krajšim črnim gobcem in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bullmastif, iz ↑bul(dog) + ↑mastif
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bulteriêr bulteriêrja samostalnik moškega spola [bulterijêr] velik kratkodlak pes s krepkim telesom, glavo jajčaste oblike, pokončnimi uhlji in manjšimi temnimi očmi
STALNE ZVEZE: staffordshirski bulterier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bull terrier iz ↑bul(dog) in ↑terier
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
búmbar búmbarja samostalnik moškega spola [búmbar] slabšalno kdor ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debil
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bȕmbar ‛čmrlj, debeluh’, nar. bolg. bъbár ‛hrošč’ < pslov. *bǫbarь, iz *bǫbati ‛zibati se, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Bunsenov Bunsenova Bunsenovo pridevnik [búnzenou̯ búnzenova búnzenovo] STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik ETIMOLOGIJA: po nemškem znanstveniku Robertu Wilhelmu Eberhardu Bunsenu (1811–1899)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
B-vitamin B-vitamina samostalnik moškega spola [bévitamín] tudi [bə̀vitamín] iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v vodi, ki se pojavlja zlasti v manj obdelanih žitaricah, stročnicah, zelenjavi in pozitivno vpliva na celično presnovo; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije B vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin B
ETIMOLOGIJA: ↑B + ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bypass bypassa; tudi bájpas samostalnik moškega spola [bájpas] 1. priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: iz medicine obvod 1.1. operacija, pri kateri se vstavi ta priprava; SINONIMI: obvod
2. vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: obvod
4. ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno obvod
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bypass ‛obvod’, iz pass by ‛obiti’ iz pass ‛iti mimo’ in by v pomenu ‛mimo, ob’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
bzz medmet [bźź] 1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z, izgovarja se z višjim tonom posnema visok zvok brenčanja žuželk1.1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema visok zvok brnenja električnih, elektronskih naprav
ETIMOLOGIJA: onomatopeja, znana tudi v drugih slovanskih in neslovanskih jezikih, npr. hrv., srb. bzz, angl. buzz ‛brenčanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
C simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑coulomb
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cájteng cájtenga samostalnik moškega spola [cájtənk cájtənga] neknjižno pogovorno periodično, navadno dnevno, tedensko izhajajoča publikacija za seznanjanje javnosti z aktualnim dogajanjem, novicami; SINONIMI: neknjižno pogovorno cajtenge
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zeitung, prvotno ‛novica’, < srvnem. zīdunge k srspnem. tīdinge iz tīden ‛stremeti, odpravljati se, hiteti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cájtenge cájteng množinski samostalnik ženskega spola [cájtənge] neknjižno pogovorno periodično, navadno dnevno, tedensko izhajajoča publikacija za seznanjanje javnosti z aktualnim dogajanjem, novicami; SINONIMI: neknjižno pogovorno cajteng
ETIMOLOGIJA: ↑cajteng
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
calvados glej kalvadós
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
camembert camemberta; in kamambêr samostalnik moškega spola [kamambêr] mehki sir iz kravjega mleka v obliki manjšega, nizkega hlebčka, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz Normandije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. camembert, po francoskem kraju Camembert
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cánkar cánkarja samostalnik moškega spola [cánkar] 1. knjižno pogovorno, od leta 1995 do leta 2006 bankovec s podobo Ivana Cankarja in vrednostjo 10.000 tolarjev1.1. knjižno pogovorno vrednost 10.000 tolarjev
ETIMOLOGIJA: po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
carving glej kárving
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cd simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑kandela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
Cd simbolsimbol za kemijski element kadmij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Cd, simbola za element ↑kadmij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo] luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem
FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti] 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem) ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
centrifúga centrifúge samostalnik ženskega spola [centrifúga] 1. priprava za ločevanje snovi različne gostote z vrtenjem1.1. taka priprava za ožemanje, sušenje, zlasti kot del pralnega stroja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zentrifuge, kar je poenobesedeno iz frc. pompe centrifuge ‛centrifugalna črpalka’, glej ↑centrifugalni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
centrifugálni centrifugálna centrifugálno pridevnik [centrifugálni] 1. iz fizike ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven; SINONIMI: iz fizike sredobežni 1.1. iz tehnike ki za delovanje izkorišča usmerjenost zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven
2. ekspresivno ki je usmerjen stran od česa, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno sredobežni
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentrifugal, angl. centrifugal) iz nlat. centrifugalis, iz ↑center + tvorjenka od lat. fugere ‛bežati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
centripetálni centripetálna centripetálno pridevnik [centripetálni] 1. iz fizike ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška v središče kroženja; SINONIMI: iz fizike sredotežni
2. ekspresivno ki je usmerjen k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno sredotežni 2.1. ekspresivno ki temelji na usmerjenosti k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentripetal, angl. centripetal) iz nlat. centripetalis, iz ↑center + tvorjenka od lat. petere ‛težiti k, prositi, zahtevati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje] 1. udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja1.1. ekspresivno izražanje močnega občutja sploh, zlasti jeze, ihte, navdušenja
2. ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi2.1. ekspresivno oddajanje zvoka, ki kaže, spominja na hojo, premikanje
FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu ETIMOLOGIJA: ↑cepetati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti] 1. udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja1.1. ekspresivno izražati močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
2. ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi
3. ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza
4. ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa
ETIMOLOGIJA: ↑cepet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cepín cepína samostalnik moškega spola [cepín] 1. manjšemu krampu podoben gorniški pripomoček za vzpenjanje in spuščanje po strmem zasneženem, ledenem terenu
2. gozdarsko orodje s konico za premikanje hlodov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zappone ‛rovnica’, iz zappa ‛motika’, morda iz nar. it. zappa ‛koza’, ker železni konici nekaterih motik spominjata na kozje roge - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ceramíd ceramída samostalnik moškega spola [ceramít ceramída] navadno v množini, iz biologije, iz kemije voskasta lipidna molekula, ki sestavlja celične membrane in vpliva na staranje celic
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ceramide, nem. Ceramid, iz lat. cēra ‛vosek’ + ↑amid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cézij cézija samostalnik moškega spola [cézi] zelo mehka kovina, ki se na zraku vžge, kemijski element; simbol: Cs
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Cäsium, angl. caesium, frc. césium iz nlat. caesium iz lat. caesius ‛modrosiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
chardonnay chardonnayja; tudi šardoné samostalnik moškega spola [šardoné] 1. vinska trta s kompaktnejšimi rumeno zelenimi grozdi, po izvoru iz Francije1.1. belo vino s sadno aromo iz grozdja te trte
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chardonnay, po francoskem mestu Chardonnay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cheddar cheddarja; in čédar samostalnik moškega spola [čédar] trdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz Anglije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Cheddar (cheese) ‛cheddarski sir’, po angleškem kraju Cheddar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
chef chefa samostalnik moškega spola [šéf] tudi [šêf] profesionalni kuhar, zlasti kot vodja kuhinje, pripravljalec inovativnih, izbranih jedi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chef, prvotno ‛poglavar’, iz lat. caput ‛glava’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
chefinja chefinje samostalnik ženskega spola [šéfinja] tudi [šêfinja] profesionalna kuharica, zlasti kot vodja kuhinje, pripravljalka inovativnih, izbranih jedi
ETIMOLOGIJA: ↑chef
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cider cidra in ciderja samostalnik moškega spola [sájdər] in [sájder] peneča se, navadno alkoholna pijača iz fermentiranega jabolčnega soka
ETIMOLOGIJA: angl. cider, prevzeto prek stfrc. cidre < srlat. sicera ‛opojna pijača’ in gr. síkera iz hebr. šek̠ar iz šikkēr ‛opijaniti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo1.1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
2. v obliki ciklični, iz športa ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov
3. v obliki ciklični, iz ekonomije ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
4. v obliki ciklični, iz kemije pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cíklično prislov [cíklično] 1. takó, da obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo1.1. z večjimi, redno ponavljajočimi se nihanji gospodarske aktivnosti ali njihovim upoštevanjem
ETIMOLOGIJA: ↑ciklični
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cíkličnost cíkličnosti samostalnik ženskega spola [cíkličnost] 1. lastnost česa, da obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo1.1. iz ekonomije lastnost česa, da je sorazmerno nestabilno, so zanj značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
ETIMOLOGIJA: ↑ciklični
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón] 1. območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka
STALNE ZVEZE: tropski ciklon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2022.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus