alternatívaSSKJ -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa 2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
banánaSSKJ -e ž (ȃ) torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E ← nem. Banane ← špan., port. banana ← zahodnoafriškobanána repúblika -- -e in banánarepúblika -e ž (ȃ, ȗ) slabš.
država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije: Samo še v banana republiki se lahko zgodi, da se razpisni pogoji spreminjajo kar po domače
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bantustán -a m (ȃ) 1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave 2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane 3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E ← agl. Bantustan ← afrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
berlusconizem -zma cit. [berluskonízəm] m (ī) politična smer v Italiji, za katero je značilen velik vpliv zasebnega kapitala v državi: Medtem ko parlamentom in vladam od zunaj odvzema pristojnosti globalizem, se jih od znotraj polašča berlusconizem, zasebna država E po italijanskem politiku Silviju Berlusconiju (1936–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
blížnjevzhódni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ki je v zvezi z Bližnjim vzhodom: bližnjevzhodni mirovni proces; bližnjevzhodna država; bližnjevzhodna kriza; Bližnjevzhodna politika se je iz sveta preselila na ulice ameriških mest in dokončno postala tema predvolilne kampanje E po zemljepisnem imenu Bližnji vzhod
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
BSE -- in -ja [bẹesé -êja in bəsəé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: imeti BSE; izbruh BSE; pojav BSE; Država je že sprejela ukrepe na področju diagnosticiranja BSE (bolezni norih krav) E ← agl. BSE, kratica za b(ovíne) s(pongiform) e(ncephalopathy) 'bovina spongiformna encefalopatija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
certifikátni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi s certifikatom: certifikatni račun; certifikatni sistem; certifikatna agencija; Želi država vplivati na certifikatni trg? E ↑certifikát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu 2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika 3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cíljcíljno prisl. (ȋ)
ciljno naravnani ukrepi; ciljno usmerjene raziskave; Tudi v sprejetih sklepih sta bila poudarjena strateško razmišljanje in ciljno vodena univerza, še posebno njena vloga v vseživljenjskem učenju, kar sicer tudi izhaja iz bolonjske deklaracije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dávčniSSKJ -a -o prid. (á) dávčna oáza -e -e ž (á, ȃ)
država ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: ukrepi proti davčnim oazam; Zaradi strahu pred političnim dogajanjem se z davčnimi oazami zakriva izvor kapitala, hkrati pa se investitorji izognejo plačevanju davkov doma
dávčna števílka -e -e ž (á, ȋ)
identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je: sporočiti davčno številko; fotokopija davčne številke; Po sprejetju zakona bomo morali uporabniki pri bančnem poslovanju med drugim predložiti davčno številko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
donátorka -e ž (ȃ) ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki daruje zlasti večja denarna sredstva: država donatorka; Danska, Norveška in Švedska so največje donatorke pomoči revnim in glede na velikost svojih gospodarstev močno odstopajo od evropskega povprečja E (↑)donátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
entitétaSSKJ -e ž (ẹ̑) 1. polit. družbena, politična enota kake etnične skupnosti v okviru širše politične skupnosti: V alternativi predlagajo odpravo entitet in ustanovitev države z multietničnimi kantoni ali regijami 2. kar je, obstaja kot smiselna enota, celota: Vsaka država je entiteta zase, z edinstvenim strateškim, političnim, gospodarskim, kulturnim in drugim položajem E ← nem. Entität ← srlat. entitās iz ens 'bitje' iz esse 'biti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
evrokrát -a m, člov. (ȃ) 1. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat (1): bruseljski evrokrati; Bodoča pogodba Unije bo zmanjšala ekipo najvišjih evrokratov, v kateri ima vsaka država po enega predstavnika 2. ekspr. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat (2): Bruseljčani in evrokrati živijo bolj drug poleg drugega kakor skupaj E ↑évro… + (↑)(biro)krát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
flánca -e ž (ȃ) pog. 1. mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto; sadikaSSKJ: Na vrtnarski prireditvi si bodo vrtičkarji med sabo lahko izmenjali tudi flance 2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vsebinsko prazno, dolgovezno govorjenje: Država ne bo več izbirala sredstev, kako obračunati s korupcijo – in tokrat ne gre samo za flance E (↑)flancáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
harmonográm -a m (ȃ) 1. formalni pregled usklajenosti pravnih pravil določene države s pravili širše skupnosti, s katero se ta država povezuje: Šele uporaba mednarodno primerljive metodologije, usklajenosti zakonodaje, ki jo predstavlja ta harmonogram, je pokazala realno stanje usklajenosti naše zakonodaje z evropsko 2. pregled usklajenosti česa znotraj širšega sploh: Natančni časovni harmonogram z zaporedjem posameznih nastopov bo na voljo na kraju dogodka E ← nem. Harmonogramm iz (↑)harmon(íja) + gr. grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
imperialízemSSKJ -zma [imperijalizəm] m (ī) širjenje vpliva, zlasti močnejših držav, na kakem področju: jezikovni imperializem; kulturni imperializem; Unija omogoča razvoj gospodarstva in doseganje ekonomije racionalnega obsega, prav tako nudi ekonomsko in politično pomoč, da država ne postane žrtev ekonomskega imperializma E ← nem. Imperialismus ← frc. impérialisme iz (↑)imperiálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
jávnofinánčni -a -o prid. (á-ȃ) ki je v zvezi z javnimi financami: javnofinančni odhodki; javnofinančni prihodki; javnofinančna politika; javnofinančna sredstva; Začetek javnofinančne krize je, kadar država več ne plačuje svojih obveznosti E iz jávne finánce
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kolokácija -e ž (á) 1. jezikosl. zveza dveh ali več besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj, pri čemer je pomen zveze napovedljiv iz posameznih pomenov besed: Kolokacije s primeri so vzete iz korpusa 2. rač. postavitev strežnika v prostore ponudnika dostopa do interneta: kolokacija strežnika; Gre za to, da se manjšim operaterjem omogoči razvoj na trgu, država pa bo subvencionirala del stroškov operaterjem, ki bodo ponudili kolokacijo E ← agl. collocation, nem. Kollokation ← lat. collocātiō 'razporeditev, ureditev' iz collocāre 'razporediti, urediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kredibílni -a -o prid. (ȋ) ki je verodostojen: kredibilni partner; kredibilna država; kredibilna kandidatka; Američani hočejo konstruktivno rešitev in kredibilno vlado E ← lat. crēdibilis, iz crēdere 'verjeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
lastníniti -im nedov. in dov. (í ȋ) 1. spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: Podjetja, ki so se lastninila z javno ponudbo delnic, zakonodaja zavezuje, da uvrstijo delnice na borzo 2. pridobivati kaj s postopkom lastninjenja: Vsi v Sloveniji niso bili najemniki stanovanj in niso lastninili stanovanj po stanovanjskem zakonu 3. nedov. ekspr. vesti se, delovati kot lastnik dobrin: Država si je z zakonom o vodah začela lastniniti vodo E (↑)lastnína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
máfijec -jca m, člov. (á) 1. zlasti v italijanskem in ameriškem okolju član tajne kriminalne organizacije; mafiozo: italijanski mafijec; Mafijec se je dvajset let izogibal roki pravice 2. slabš. človek, ki deluje podtalno: Če bo država dopuščala brezpravje, nam grozi, da nam bodo življenje kmalu diktirali razni lokalni šerifi in mafijci E (↑)máfija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
múltikultúrni -a -o prid. (ȗ-ȗ) 1. ki ima, vsebuje več kultur; multikulti, večkulturni (1): multikulturna država; Sodobna družba je danes sama po sebi multikulturna in zaobsega mnoštvo različnih načinov življenja in življenjskih slogov 2. ki je v zvezi z mnogo, več kulturami; večkulturni (2): multikulturni projekt; Bistvo multikulturne vzgoje ni anemična in bojazljiva nevtralnost, ampak samozavest, s katero se človek ne počuti ogrožen, če nekdo misli in čuti drugače E ↑múltikultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nàddržáva -e ž (ȁ-ȃ) organizirana politična skupnost, ki presega okvir posamezne države: centralizirana naddržava; Evropski naddržavi vlada neznansko zapleten sistem komisij, direktoratov, ekspertnih in parlamentarnih skupin, ki nenehno proizvaja velikanske količine uradnih dokumentov E (↑)nad… + (↑)držáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nèposlôvni -a -o prid. (ȅ-ō) 1. ki ni v zvezi s posli: neposlovni obiskovalci; neposlovne dejavnosti; poslovne in neposlovne obveznosti; Podjetja dajejo poleg tega, kar jim pobere država in kar porabijo za sprotno poslovanje, precej tudi za razne neposlovne namene, s katerimi naj bi olajšali in zavarovali poslovanje 2. ki ni v skladu s pravili poslovanja: neposlovni odnos do strank; Prispevek temelji na neresničnih navedbah in ima za podjetje lahko negativne posledice, saj v javnosti ustvarja vtis o neracionalnosti in neposlovnih odločitvah E (↑)nè… + (↑)poslóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
okóljski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na okolje: okoljski minister; okoljski problem; okoljsko ministrstvo; Temeljni namen okoljske dajatve za onesnaževanje okolja ni financiranje javnih služb, ampak spodbujanje manjšega onesnaževanja okolja E (↑)okóljeokóljska polítika -e -e ž (ọ̑, í)
urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja: državna okoljska politika; razumna okoljska politika; okoljska politika Evrope; Integracija okoljske politike v vsa ključna gospodarska, infrastrukturna in ostala polja dejavnosti ter v gospodinjstva bo ključni kazalec udejanjanja sonaravnega razvoja
okóljska vzgója -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. vzgoja odnosa do okolja in ravnanja z njim: Država skrbi za okoljsko vzgojo
2. šolski predmet s takšno vsebino: Osnovnošolci ekologijo obravnavajo v okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
osamosvojítelj -a m, člov. (ȋ) kdor pripomore k samostojnosti, neodvisnosti države: slovenski osamosvojitelji; Država ne more in sme biti mačehovska do osamosvojiteljev, še posebej miličnikov, sedanjih policistov, ki smo aktivno sodelovali v neposredni osamosvojitvi naše države E (↑)osamosvojíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
páradržáva -e ž (ȃ-ȃ) 1. organizirana politična skupnost, ki si na delu ozemlja svoje ali druge države prisvoji suvereno oblast: Napredovanje islamske milice proti paradržavi na severovzhodu Somalije grozi, da bodo izbruhnili novi spopadi 2. kar deluje neodvisno od države, katere del je: Država sebe postavlja v funkcijo paradržave, kot da se vse v resnici dogaja nekje drugje, zunaj njenih zakonov in programov E (↑)para... + (↑)držáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
páradržávni -a -o prid. (ȃ-á) ki je v zvezi s paradržavo: paradržavni skladi; paradržavna institucija; paradržavno podjetje; Razen Evropske unije statuta ne bo podpisala nobena velika država ali paradržavna tvorba E ↑páradržáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
participatívni -a -o prid. (ȋ) 1. ki je v zvezi s soudeležbo, sodelovanjem zaposlenih ali državljanov pri odločanju: participativni model vodenja; participativna demokracija; Morda ravno zaradi participativnega načina vodenja ne vidijo take potrebe po delničarstvu zaposlenih 2. ki je v zvezi z udeležbo pri dobičku: Prednostne participativne delnice, ki jih ima država, ji prinašajo dividende pred rednimi delnicami, dajejo pa ji tudi pravico do glasovanja pri poslovnih odločitvah in pri imenovanju ter razrešitvi nadzornega sveta E ← agl. participative iz (↑)participírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pétrodólar -ja m (ẹ̑-ọ̄) ekspr. zaslužek države izvoznice od prodaje nafte v dolarjih: Država, ki je bila po razpadu Sovjetske zveze skoraj na psu, je s petrodolarji obogatela E ← agl. petrodollar iz (↑)petro(léj) + (↑)dólar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
plástičniSSKJ -a -o prid. (á) plástična kártica -e -e ž (á, ȃ)
kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu: lična plastična kartica z logotipom; uvedba enotnega evropskega vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice; Namesto za kovanim in papirnatim denarjem bomo ljudje vse pogosteje brskali za plastičnimi karticami in vtipkavali kode, znesek na našem bančnem računu pa bo kopnel
plástični denár -ega -ja m (á, á) ekspr.
kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah: uporaba plastičnega denarja; Razmah plačevanja s plastičnim denarjem navdušuje tudi bančnike, saj je z njim manj dela in država prihrani stroške za vzdrževanje bankovcev in kovancev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pokojnínski bón -ega -a m (ȋ, ọ̑) v letih od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja: nakup pokojninskih bonov; delnice za pokojninske bone; promet s pokojninskimi boni; Pokojninski boni so pokriti z realnim premoženjem, ki ga bo ponudila država, upravljavci pokojninskih skladov pa bodo kupovali premoženje z gotovino brez omejitev
pokojnínski stèber -ega -bra m (ȋ, ə̀)
sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje; Zaposlenim je obljubil tudi oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra, saj se lahko za zdaj s tem pohvalijo samo na eni fakulteti, takšni privilegiji pa ne morejo biti ekskluzivni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pòkomunístični -a -o prid. (ȍ-í) ki je v zvezi s časom po padcu komunizma; postkomunistični: pokomunistična država; Prvi pokomunistični predsednik je minuli teden podprl ratifikacijo ustave v parlamentu, in sicer zato, ker naj bi jo bila javnost že sprejela z glasovanjem o članstvu v uniji E iz po komunízmu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
porábnica -e ž (ȃ) ustanova ali posameznica, ki redno kaj porablja: velika porabnica; porabnica nafte; država porabnica; Glavni vzrok za prodajo družbe, ki je ena največjih porabnic električne energije v državi, je menda zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti skupine E (↑)porábnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pòstindustríjski -a -o in póstindustríjski -a -o prid. (ȍ-ȋ; ọ̑-ȋ) ki se nanaša na sodobno globalno družbo, v kateri je gospodarstvo naravnano bolj storitveno kot proizvodno; poindustrijski: postindustrijska družba; postindustrijska država; postindustrijsko obdobje; Država, ki je odvisna od izvoza surovin in polizdelkov, se pač ne more prebiti med vodilne postindustrijske sile sodobnega sveta E (↑)póst... + (↑)industríjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pòstkomunístični -a -o in póstkomunístični -a -o prid. (ȍ-í; ọ̑-í) ki je v zvezi s časom po padcu komunizma; pokomunistični: postkomunistična družba; postkomunistična država; postkomunistična elita; postkomunistično obdobje; Profesor je ekonomist in teoretik svetovnega formata in eden najboljših poznavalcev postkomunistične tranzicije E (↑)póst... + (↑)komunístični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pòstkomunízem -zma in póstkomunízem -zma m (ȍ-ī; ọ̑-ī) čas, razmere po padcu komunizma; pokomunizem: obdobje postkomunizma; vrnitev postkomunizma; Slovenija je izpeljala tranzicijo v demokracijo, izšla iz postkomunizma in postala popolnoma evropska država E ← agl. postcommunism, nem. Postkommunismus iz (↑)póst... + (↑)komunízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
právniSSKJ -a -o prid. (ā) právna držáva -e -e ž (ā, ȃ)
država, v kateri delovanje državnih organov temelji na zakonih in ustavi: živeti v pravni državi; načela pravne države; temelji pravne države; Ljudje počasi dobivajo zaupanje, da bo pravna država le začela delovati kot v normalnih delih sveta, da je konec obdobja sumljivih privatizacij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
predpisoválni -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi s predpisovanjem: Država s spodbujevalnimi in predpisovalnimi ukrepi zagotavlja nadaljnji razvoj in rabo slovenščine na vseh področjih javnega življenja 2. ki (rad) predpisuje: Na tem mestu bi bilo smiselno načeti predpisovalno naravo njene kritike, ki nakazuje, da je vsako umetniško delo, ki vsebuje umetnikovo telo, nujno reakcionarno E (↑)predpisováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pristópnicaSSKJ -e ž (ọ̑) država, ki pristopi k dogovoru, zlasti o vstopu v Evropsko unijo: država pristopnica; Podjetniki iz novih pristopnic se bodo lahko povezovali s podjetniki starih članic E (↑)pristópnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prótinátovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti Natu; antinatovski: protinatovski aktivist; protinatovska kampanja; protinatovsko razpoloženje; Država vzdržuje protinatovsko držo E iz próti Nátu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
razlastníniti -im dov. (í ȋ) pravno veljavno odvzeti lastninsko pravico: Država bi lahko neodgovorne lastnike pomembnih objektov razlastninila, saj propadajočih objektov v Sloveniji kar mrgoli E ↑lastníniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sámooklícani -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki sam sebe okliče, razglaša za kaj: samooklicani predsednik; samooklicani strokovnjak; samooklicana država; V samooklicanih državotvornih medijih je na uredniška mesta postavljala svoje ljudi E iz sámooklícati se iz (↑)samo... + (↑)oklícati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sponzorírati -am nedov. in dov. (ȋ) gmotno podpirati, omogočati kako dejavnost, izvedbo česa v reklamne namene: Država financira vedno manj kulturnih prireditev, podjetja pa sponzorirajo samo velike prireditve po okusu širokih množic E (↑)spónzor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
súperdržáva -e ž (ȗ-ȃ) skupnost več samostojnih držav, narodov, združenih pod centralno politično-administrativno oblastjo: Evropska unija ni centralistična superdržava, ampak federacija nacionalnih držav E (↑)super... + (↑)držáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
transgenétski -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgeni, transgenski: Država je prepovedala uvoz transgenetskih pridelkov E ← agl. transgenetic iz (↑)trans… + (↑)genétskitransgenétska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgena tehnologija, transgenska tehnologija: Transgenetska tehnologija se uporablja pri presajanju določenega gena ali genov z enega živega organizma na drugega
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
transplantacíjski -a -o in transplantácijski -a -o prid. (ȋ; á) ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv: transplantacijski center; transplantacijske dejavnosti; Za organizacijo in promocijo transplantacijskega programa je nujno potrebna zakonska podlaga za financiranje E (↑)transplantácijatransplantacíjska medicína -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ȋ; á)
medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv; transplantologija: Pri izbiri primernosti darovalca dajemo v transplantacijski medicini, ki se vse bolj razvija, zadnje čase velik poudarek pogovoru s svojci, da jih vprašamo o darovalčevem načinu življenja
transplantacíjska mréža -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ẹ́; á)
organizirano oddajanje in sprejemanje človeških organov in tkiv za presaditev: Zadnje čase ima država težave z organizacijo transplantacijske mreže, ponudba je manjša od povpraševanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tranzícija -e ž (í) obdobje prehoda iz ene družbene ureditve v drugo, zlasti iz socializma v kapitalizem: država v tranziciji; Sistemske reforme in privatizacija doslej niso pripomogle h gospodarskemu oživljanju, kakor je bilo pričakovati na začetku tranzicije E ← agl. transition ← lat. trānsitiō 'prehod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vitalizácija -e ž (á) 1. povzročanje, da ima kaj več življenjske moči, energije: vitalizacija možganov; vitalizacija telesa; Masažo izvajajo s posebnim gelom za vitalizacijo in regeneracijo celic 2. delanje, da kaj postane bolj živahno, zanimivo: vitalizacija mesta; Občina in država sta podpisali pogodbo, da bosta plačali del vitalizacije jezera in ga spremenili v turistični, športni in plovni center. 3. povzročanje, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: Ključnih poudarek je poziv za pomoč pri vnovični vitalizaciji turizma v jugovzhodni Aziji po lanski katastrofi – večji del prizadetega območja je tega docela sposoben E ↑vitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zakládniSSKJ -a -o prid. (ȃ) zakládna meníca -e -e ž (ȃ, í)
kratkoročni vrednostni papir, pri katerem za izplačilo obveznosti jamči država in ki posledično pomeni manj donosno, vendar zato varnejšo naložbo: enomesečne zakladne menice; obrestna mera zakladnih menic; Eden pomembnejših dogodkov na primarnem trgu zakladnih menic je bil padec obrestne mere za enomesečne zakladne menice pod 6 odstotkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
známčenje -a s (á) ustvarjanje in uveljavljanje tržne znamke za doseganje prepoznavnosti; branding: interaktivno znamčenje; strokovnjak za znamčenje; Posamezna država je lahko izjemno prepoznavna tudi brez načrtnega znamčenja E ↑známčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.