čústvo -a s (ȗ) navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem: obvladovati svoja čustva;
gojiti materinska, prijateljska, sovražna čustva;
obhajala so ga mešana čustva;
pesem ga je navdala s plemenitim čustvom;
verska čustva / ekspr., z oslabljenim pomenom: zajelo ga je čustvo groze; čustvo hvaležnosti, ljubezni / knjiž. novo čustvo ga je vsega napolnilo, prevzelo; rada se vdaja čustvom je zelo čustvena; recitirati s čustvom čustveno, doživeto
● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; knjiž. razkril ji je svoja čustva ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.