še člen. še: Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ she tu ijm nej sadosti, temuzh meſsu kakorkuli ò Pustu jedò ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel → stoprav
zajti -jdem dov. zaiti: de ſi lih je temnu nesajdem +1. ed. nikar po shtengah, nikar po hishi ǀ ty drugi v' temmi ſvoje nevere oſtaneo, inu v' temme paklenske saideio 3. mn. ǀ Tem slepem pogled dà, de nihdar neſajdeio +3. mn. ǀ Ah moj Aleſſi! … Kam ſi ti ſeshel del. ed. m ǀ kadar je bil prishal v' to Sveto deshelo, je bil ſashel del. ed. m veno puſzhavo ǀ ouzhiza moja kam ſi prishla? kam ſi ſeshla del. ed. ž ǀ ti ſi taista sgublena ouzhiza, Katera ſi seshla del. ed. ž v' pushavo tega greha ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli del. mn. m s'tvojga pota ǀ ſó perſileni ſposnati, de ſó seſhli del. mn. m ǀ Ouzhize moje! kod hodite? kam ſte ſashle del. mn. ž se (še) zajde je še sprejemljivo, je še mogoče razumeti: Se she ſajde, de Salamon je djal, de Syn Boshi je en shpegu bres madesha ǀ De Mojſſes enkrat, duakrat, inu tudi petkrat je prenesel de Faraon je njega fopal ſe sajde, ali tulikajn krat ſe puſtiti golufat, inu fopat je preveliku ǀ de S. Ioannes je vezh kakor en Prerok ſe saide; ali de je en Angel, tiga nemorem saſtopit ǀ Letu vſe ſe saide, ali kar ſo drugi ſtari Philoſophi djali od Boga meni zhudnu, inu norsku naprej pride ǀ Letu ſe saide, ali de ti moj Bug ſe uredn ſturish tudi nashe laſsje shtejti, meni ſe sdj de ſe prevezh Tuoja Viſſokoſt ponisha
stoprav člen. še: vekshi gnade vam Matere, inu ſtuprau vashim otrozhizhom G. Bug nej mogal ſturiti ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki Mashniki shlishali, ſtuprau ble ſo sazheli zhes Valentina marmrat ǀ Tudi my imamo ſtuprau shalovati ǀ tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele gniti, inu smerdejti
čudež -a m čudež: ta Sacrament je en tak velik zhudesh im. ed., inu Mirakel ǀ Maria Diviza je bila en shpegu, inu zhudesh im. ed. teh zhednosti ǀ bi ta zhudeſh im. ed. ſe sgodil ǀ je bil en velik zudesh im. ed. ǀ ſo k'vejeriu prishli de bi taisti zhudesh tož. ed. vidili ǀ s'tem zhudeshom or. ed. Mojſses njemu je hotu rezhij ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi im. mn., inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy ǀ Ieſt samerkam de veliku zhudeshu rod. mn. Mojſses zhes Faraona je bil sturil ǀ verouati njegouem djainu, zhudeſhom daj. mn., inu mirakelnom ǀ je velike zhudeshe tož. mn. dellal ǀ vy zhudeshe tož. mn., inu mirakelne nevidite ǀ aku hribe s'beſsedo prenasha: aku zhudasha tož. mn. kodarkuli hodi della ǀ s'kusi njega bo zhudedeſha tož. mn. takushna delal ǀ nemara sa zhudesha tož. mn., inu shtrajfinge ǀ nad temi zhudeshi or. mn. ſe ſo mozhnu zhudili Tomšič 1930: 10, domneva, da zapisi kažejo na čudeš, -a. Zapisa zhudasha (s ponaglasnim akanjem) in zhudesha imata končnico pod vplivom oblike čudesa od → čudo, zapis zhudedeſha pa poleg tega še pomotoma ponovljeno zaporedje črk de.
dasilih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku, dokler doſehmal obeden nej tiga ſturil, de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride ǀ ne bode njemu odshal, de si lih ima ledih rokè ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat Sklop iz veznika → da, členka si in prislova → glih2 po zgledu nem. obgleich še ni dokončno formiran, kar se kaže v pisavi narazen, tmezo v zadnjenavedenem primeru in v skoraj stokrat redkejših različicah → dalih in → dasiglih.
keye bote imeli … na rokah te gorezhe ketine, na glidyh te paklenske keye tož. mn., pod nogamy te gorezhe volge, dusho, inu tellu v'shveplenskim ogniu pokopane (II, 29) Morda tiskarska napaka namesto ketne, kakor v zgledu še volge namesto vogle
moči morem nedov. moči: zhakam dokler ner vezh morem 1. ed. ǀ nemorem +1. ed. terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ dokler grevinge nomorem +1. ed. imèti ǀ Sapovedaj aku moresh 2. ed. deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ kaj ſhe vezh morish 2. ed. sheleti, ali imejti ò verna Dusha ǀ ti nemoresh +2. ed. to gnado ijm sturiti ǀ pred Bugam vener nemorish +2. ed. sakriti ǀ tvojga blishniga nemorish +2. ed. vidit ǀ en takorshen duor ſe more 3. ed. perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore +3. ed. ǀ pravi de pres tuoje Pershone shivejti namore +3. ed. ǀ K'snaminu te savese eno rano ſi ſturita na roKi, taKu de bi lih hotela edn na tiga drugiga posabil nemorita +3. dv., saKaj ta obluba je naroKi samerKana ǀ vſy morimo 1. mn. isvelizheni biti, aku li vſakateri po ſvojm ſtanu bo shivil ǀ kaj ſe hozhe nemozemo +1. mn. vſe bity, kakor je bila S: Brida ǀ taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo +1. mn. ǀ nemoremo +1. mn. vſe bity, kakor S: Theresia ǀ My ſe memorimo +1. mn. potroshtat ǀ vy delauzi, inu poſli ne morete 2. mn. rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh vam ſo napotu de nemorite +2. mn. G: Bogu shlushiti ǀ kóku vy shene morite 2. mn. rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kakor morio 3. mn. ſprizhat taisti, kateri vezhkrat ſe per merlizhah najdeo ǀ kaku moreo 3. mn. is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ nihdar nemorio +3. mn. nyh volo ſturiti ǀ tatije okraſti tebe nemoreo +3. mn. ǀ ni vejter, ni ſonze ga nemorjo +3. mn. reſtajati ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio +3. mn. omezhit ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal del. ed. m branit pred Boshyo ſtrelo ǀ vekshi snamina ſvoje lubesni nam nej magal del. ed. m puſtiti ǀ grehe G. Bug nej mogàl del. ed. m vezh sanashat ǀ obeden nej migal del. ed. m nio od hudizha reshit ǀ David nej nikoli mugu del. ed. m sadosti Boga sahualit ǀ Sdaj menem de obedn ſe nemore sgovorit, de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel del. ed. m hodit ǀ ta zhlovik bi nemogal +del. ed. m od tuistih ſe lozhit ǀ takushna shlahta malu bo mogla del. ed. ž pomagat ǀ nej pryaſnoſti na semli taku velike, de bi nemogla +del. ed. ž farataria noter skrita biti ǀ obenu oroshje vas nebo moglu del. ed. s ranit ǀ yh sherma, inu brani pred vſem tem kar bi ym moglu del. ed. s shkodovat ǀ Ismael inu Iſaac … nej sta mogla del. dv. m pod eno ſtreho prebivat ǀ imaio malu buqvi, de bi ſi mogli del. mn. m pomagat ǀ vaſs ſtan vam nej napotu, de bi nemogli +del. mn. m G: Bogu shlushiti ǀ guishnu bi namogli +del. mn. m drusiga miſlit ǀ perloshnosti, katere tebe bi mogle del. mn. ž v'nezhistost perpravit K zapisu del. morel, tvorjenemu iz sedanjiške osnove, prim. še zgleda pri → premoči in → zamoči.
na predl. I. z daj. na: nej glida na njemu, de bi nebil pretepen ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga na njemu ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu roſsu II. s tož. na: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio na grehe ſvoiga blishniga, nà ſvoie pak nihdar ne ſpumnio ǀ ne ſvoje perſij ga pertiſneo ǀ ſede n'en kamen ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel ǀ on pak stopi n'eno viſoko miso ǀ try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ ſe poloshj napostilo ǀ leto sapovej nèdn viſok tram obeſit III. z mest. na: krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom ǀ S. Zeno je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni ǀ nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh Vezljivost z mest. je kakor pri → pri in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške. Predpona se v sestavljenkah, zlasti v prislovih, pogosto piše ločeno, npr. na ſai, na meſtu. Ti zgledi so v slovarju prikazani pod iztočnicami, ki so usklajene z današnjo pravopisno normo.
nebesa -es s mn. 1. nebo: Nebeſſa im. mn. vſe skuſi ſe gibleio ǀ O Nebeſſa im. mn. vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Nebeſsa im. mn. nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio ǀ Svesde bodo s'Nebeſs rod. mn. padale ǀ kruh s'Nebeſs rod. mn. ym je doli padal ǀ je ſapovedal … Nebeſſam daj. mn. de vam ſvetlobo dado ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam daj. mn. ǀ Turki, kateri prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio, Nebeſsam daj. mn., inu ſemli ſe odklajnaio ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde na Nebeſsih mest. mn. ǀ ſvejsde na Nebeſyh mest. mn. ǀ ſonze sjutru na nebeſſyh mest. mn. ſe prikashe ǀ kulikajn svejsd je na Nebeſsijh mest. mn. ǀ nej na Nebeſih mest. mn. ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih mest. mn. tekajo ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh mest. mn. perkasale ǀ Bug shteje ſvejsde na nebeſſah mest. mn. ǀ zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh mest. mn. nam ſe prikasheio ǀ terbej poprej dobru premislit ſvejsde na nebiſſih mest. mn., vejter v'luffti ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih mest. mn. prebivala ǀ je pod frai nebeſſami or. mn. pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami or. mn. zhakal ǀ pod frai nebeſſamy or. mn. bi mogli prebivat 2. nebesa: ſe reſveſſelé Nebeſſa im. mn., praſnuje semla ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu Nebeſsa im. mn. ſe ſo bila odperla ǀ lujtre Katere od ſemle do Nebeſs rod. mn. ſo doſegle ǀ ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs rod. mn. v'pakal vergel ǀ je bil is Nebeſſ rod. mn. hudizhe pregnal ǀ kluzhe od Nebeſſ rod. mn. je bil dal S. Petru ǀ Angelzi ſo is Nebes rod. mn. doli pershli ǀ s'Nebes rod. mn. je na semlo prishal ǀ shueplenski plemen do Nebes rod. mn. je shvigal ǀ en Angel s'Nebeſ rod. mn. je bil prishal ǀ s'Nebeſſ rod. mn. ogin, shveplu, inu ſerd Boshij ǀ Angeli s'Nebesyh rod. mn. ſo prishli, inu ta Sveti offer v'Nebu ſò neſli ǀ je imel ta pravi pot pruti Nebeſſam daj. mn. kasat ǀ s'exempelnam pot pruti Nebeſsom daj. mn. Kasat ǀ ſe perblishoval k'Nebeſsom daj. mn. ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa tož. mn. odperta ǀ resniza ſe je bila v'Nebeſſa tož. mn. skrila ǀ My radi vidimo de ti v'Nebeſsa tož. mn. gresh ǀ is lubesni tiga ſerza ſe pride gori v' Sveta Nebesha tož. mn. ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa tož. mn. vidit mogal ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe tož. mn. polsdignena ǀ v' Nebeſſih mest. mn. je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ v'Nebeſſih mest. mn. bote shaz neshli ǀ v'Nebeſsih mest. mn. yh bo obilnu polonal ǀ V' Nebeſih mest. mn. pak orgla s' Angely ǀ sadosti bo meni de v'Nebeſyh mest. mn. bom ta nar manſhi ǀ ony s'pakla bodò vidili Lazaruſa v'Nebeſsyh mest. mn. ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh mest. mn. doſezhi ǀ de bi ureden bil v'Nebeſsijh mest. mn. vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih mest. mn. resveſeslit ǀ òvy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh mest. mn. pred vaſhimij ozhmy ǀ pruti timu kar ſe v' Nebesyh mest. mn. najde ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih mest. mn. ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah mest. mn. imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika ǀ ſe nanajde isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih mest. mn. V več primerih je težko ločiti med obema današnjima pomenoma, saj so se nebesa v predstavnem svetu 17. stol. vsaj delno še enačila z nebom; → nebo.
prašič -a m prašič: kadar bi ti bil en preſizh im. ed. bi prau govuril, ali dokler ſi en zhlovek ǀ pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha rod. ed. ſe preoberne ǀ nej drugiga per hishi imela, ampak eniga preshizha tož. ed. ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu rod. mn., stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ je bil ſturil perpelat 1000. shtrauſu, 1000. Jelenu, 1000. diuyh preshizhou rod. mn. Prvi zapis morda kaže na še neasimilirano prasič. Vsi zapisi izkazujejo prehod nenaglašenega ra > re.
prebivališče -a s prebivališče: Letu mejstu nej obena loterska hisha, àmpak prebivalshe im. ed. Boga Vſigamogozhiga ǀ ſo en pravi, shiui peld S. Troyze … prebivalſhe im. ed. S. Duhà ǀ vy ſte enu prebivalishe im. ed. SVETE TROYZE ǀ ſe nepofliſsaio njeh dusho ozhistit, de bi vrednu prebivalishie im. ed. S. Duha ratalu ǀ na tiga je bil sapiſſal … Brebivalszhe im. ed. tu ner ſihurnishi ǀ druſiga pak je ſaurashil inu od ſvojga brebivalsha rod. ed. lozhil, inu prekolnil ǀ On je bil en kmet, kateri nej imel ſtonovitniga brebivalſha rod. ed., ali prehodiſha ǀ ta kateri G: Boga s'prebivalisha rod. ed. suoje dushe s'palzo tiga greha vun stepe ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe tož. ed. ǀ zhe bote njemu h' zhaſtu tu lepu, inu veliku prebivalszhe tož. ed. dokonzhali ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe tož. ed. mu bote v'vaſhim ſerzu perpravili ǀ kadar bi bilu mogozhe sa nyh vezhnu prebiualshe tož. ed. bi semlo ſi isvolili ǀ tu dobru je ſvoje prebiualszhe tož. ed. v' nebeſſih imelu ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu perbivalshe tož. ed. ǀ ſiſydajte tedaj njemu tu prebivalſzhe tož. ed., kateru ſte njemu oblubili ǀ urednu prebivalzhe tož. ed. njemu njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ v' katerem prebivalszhi mest. ed., ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati s' ſvojo Neveſto Zapisi kažejo na naglas prebiválišče, kot ga ima še Pleteršnik.
pri predl. I. z daj. pri: obena pokura nej per njemu ſturila de bi nehal od greha ǀ de ſi lih per temu on nej kriviz, ampak nje ſamavola, inu nepokorshina, inu nje hude shelje ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku II. z mest. pri: vuredn ſe sturij per naſs prebiuat ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh ǀ Danas bosh permeni v' Paradishi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.
stran1 -a m stran: So proſſili, de bi yh puſtil prebivat na vnem ſtranu mest. ed. Iordana (II, 90 s.) Beseda se kaže v moškem spolu le še v zapisu sdaj pustimo nestranu Davida, → pustiti.
udinjan prid. dogovorjen ali prislužen: te ner huishi beſſede ſmò posherali, udignan tož. ed. m lon nam ſò utargali (V, 394) Prvonavedeni pomen je nastavljen skladno s prvotnim pomenom glagola, ki se ohranja še pri Kastelec-Vorencu kot vdinîati ‛ſe ṡglihati, convenire’; → udinjati se.
v predl. I. z daj. v: ureden ſe je ſturil v' taiſtimu prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti II. s tož. v: kadar v' nezhistoſt padète ǀ greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish ǀ nedolshno dekelzo v' shpot, inu u' ſramoto perpravio ǀ u'G. Boga vſe nashe, vpajne imamo poſtavit ǀ vſe ſvoje vpajne v'G. Boga poſtavi ǀ is tvojga viſokiga ſtola ſi bil pahnen ua dnu tiga pakla ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn pluvali III. z mest. v: v' Nebeſſih je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ krajleustvu u'katerim gospodari ta greh ǀ u' drugyh Bukuoh ǀ v tem meſti Cajerus ǀ ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio včasih se absorbira na sledeči ali predhodni u/v-, tako da pisno ni izražen: uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → pri pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.