Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žêna -e tudi -é ž, rod. mn. žên in žená (é)
1. poročena ženska v odnosu do svojega moža: ima ženo in dva otroka; izgubiti, zapustiti ženo; skrbeti za ženo; prišel je z ženo; bila mu je dobra žena / postala sta mož in žena poročila sta se; dati komu hčer za ženo privoliti v njeno poroko s kom; za ženo ima Korošico njegova žena je Korošica; vzel jo je za ženo oženil, poročil se je z njo
2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti starejša: ta žena je njena mati; plemenita kmečka žena; usmiljene žene so poskrbele zanje / publ.: upoštevati iniciativo žená žensk; osvajalec žená
// dorasla oseba ženskega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica: popisal je več znamenitih žen / skrb za žene matere; moralna podoba žene zdravnice
● šalj. biti blažen med ženami biti edini moški med ženskami; nar. koroško bela žena lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi; vila; pesn. bela žena smrt; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko; zastar. porodna žena porodnica; dan žená praznik mednarodnega ženskega gibanja 8. marca; bila sta kakor mož in žena živela sta skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; preg. žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
♦ etn. bela žena po ljudskem verovanju mladi, lepi ženski podobno bitje, ki pomaga ženam pri porodu in varuje njihove otroke pred zlim; žalik žena po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške; rel. svetopisemske žene
žálik žêna žálik žêne ž (á, é)
etn., po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške: v nedostopnem skalovju so živele žalik žene; zaljubiti se v žalik ženo / bele žalik žene
žàl žêna žàl žêne [žau̯ žena] ž (ȁ, é)
etn., po ljudskem verovanju žalik žena:
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ženaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog žene samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [žêna], rodilnik [žêne] tudi [žené]
BESEDOTVORJE: ženin
ZVEZE: žalik žena, dan žena/žensk, društvo, aktiv kmečkih, podeželskih žena
danPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog dneva in dan dne samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [dán], rodilnik [dnéva] in [dné]
ZVEZE: dan državnosti, dan Primoža Trubarja, dan reformacije, dan Rudolfa Maistra, dan samostojnosti in enotnosti, dan spomina na mrtve, dan suverenosti, dan svetega Patrika, dan upora proti okupatorju, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan združitve prekmurskih Slovencev, dan Zemlje, dan žena/žensk, materinski dan, mednarodni dan maternega jezika, Prešernov dan, svetovni dan boja proti aidsu, svetovni dan Downovega/downowega sindroma, zahvalni dan
ženskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog ženske samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [žénska], rodilnik [žénske]
BESEDOTVORJE: ženskin
ZVEZE: dan žena/žensk, ženska leta
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žêna -e tudi žêna -é ž, člov., druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; é ẹ̑) imeti za ~o Korošico; vzeti za ~o; moralna podoba ~e matere; publ. upoštevati pobude žen žensk; pesn. bela ~ smrt
Náša žêna -e -e ž, stvar. i. (á é) |slovenska revija|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024
žêna -e
ž poročena ženska v odnosu do svojega možaSINONIMI:
nizk. baba,
slabš. babnica,
šalj. boljša polovica,
knj.izroč. družica,
ekspr. gospa,
zastar. gospoja,
pog. ona,
ekspr. sopotnica,
knj.izroč. soproga,
šalj. sovprega,
slabš. stara,
neknj. pog. tastara,
pog. zakonska družica,
knj.izroč. zakonska partnerica,
star. zakonščica,
ekspr. ženica,
ekspr. ženičica,
ekspr. ženička,
ekspr. ženka,
ekspr. ženkica,
nar. ženska,
knj.izroč. življenjska tovarišica
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žêna-esamostalnik ženskega spolaodrasel človek ženskega spola glede na izvor in položaj
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žéna, f. das Weib; divja ž., die Wald- oder Bergnymphe, Cig.; bela ž., (= der Tod), C.; bele žene, rojenicam podobna bitja, C., Poh.-Pjk. (Črt.); častite žene = žalik-žene, Zilj.-Jarn. (Rok.); — das Eheweib, die Ehefrau: moja žena.
žálik-žéna, f. "žalikžene, den serbischen Vilen entsprechend, in Unterkärnten; dagegen svete, bele, čestljive žene in Oberkärnten; ahd. sālīg: salige frauen", Mik. (Et.).
žȃr-žéna, f. žar-žene, vilam podobna bitja, Kres (V. 575.).
žélik-žéna, f., Mur., pogl. žalik-žena.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žèna žené ž žena: Uxor 'Sena KMS 1780, A7; dobra ſena TF 1715, 29; Sena ABC 1725, (A3b); Dare je zato ſena vidila SM 1747, 6; I ozdrávila je ta 'zena KŠ 1771, 30; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jo'zef, právla 'zena AI 1875, kaz. br. 7; Ne poſelei tvojega blisnyega ſene TF 1715, 17; Ne poselei ſené ABC 1725, A4b; porodjenoga od edne Sene SM 1747, 10; Sziná narodjenoga z-'zené KŠ 1754, 115; je pa poroudo Salamona zUriáſove 'zené KŠ 1771, 4; Teda je erkla kacſa kſeni SM 1747, 5; i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 61; tak ponása praj k-'seni ſzvojoj SIZ 1807, 9; ſeno dáva TF 1715, 21; mo'zá i 'zeno nyidva je ſztvouro KŠ 1754, 95; i kſzebi je prijao 'zeno ſzvojo KŠ 1771, 6; Blá'seni je on ki má dobro 'seno SIZ 1807, 3; tak je i mou'z po 'zeni KŠ 1771, 512; Nepriatelſztvo med tebom, ino med Senov SM 1747, 9; csi je tákse dugoványe csloveka z-'Zenouv KŠ 1771, 62; naſzlejdnye pa ſzvojoj z-'senouv naj merjé KM 1796, 7; Od onoga, kak ſze májo 'zene dr'zati KŠ 1771, 489; 'snyimi sze vszi i 'sene zdignejo KOJ 1848, 3; ne selei lüczki sen SM 1747, 89; nej je pobüdjeni med narodjenimi od 'zén vékſi od Ivana KŠ 1771, 35; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zén peſzem BRM 1823, VIII; i 'zenám je prepovejdano lüczke mo'zé po'zeleti KŠ 1754, 65; erkao je tim 'zenam KŠ 1771, 97; Ár gda bi k-szvojim vnougim 'senam Ildiko szi pridjáo KOJ 1848, 5
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žena [žéna]
samostalnik ženskega spolažena
dižna žena [dížna žéna]
samostalniška zveza ženskega spolaženska v času menstruacije
PRIMERJAJ: diže
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
žena samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žena ž, F90, anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli vratú; digamus, vel bigamus, kateri je dvei ẛheni imil; foemina, -ae, ṡhena; foliatum, -ti, ena ſorta ẛhalbe ṡa ṡhene; gravida mulier, ena noſſezha ṡhena; mulier, ṡhena; nurus, -rus, ſyna ṡhena, ſynovla ṡhena, nevéſta; pacta conjunx, oblublena ṡa ṡheno; uxor, -ris, ṡakonṡka ṡhena; virago, ena viteṡhka ṡhena, ena moṡhka ṡhena: moṡhiza
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žena -e ž žena: ena shena im. ed. v'Egijpti eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ katero dolshnoſt je dobru ſposnala, inu dopolnila ta bogaboyezha shena im. ed. Samuelava Mati: Leta Sena im. ed. Anna s' imenam ǀ jeſt ſim ſtarishi, kakor moja ſhena im. ed. ǀ proshna, inu molitva te brumne shene rod. ed. ǀ ti kateri raven tvoje shene rod. ed. druge lubish ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni daj. ed. en frishen ſtudenz ǀ de ima damu k'ſvoi ſheni daj. ed. Bersabei pojti ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno tož. ed. Tabitho ǀ ſo bili perpelali eno shenoc tož. ed. v' presheſtvi sapopadano ǀ kakor ſe vidi v'taisti kananejerski sheni mest. ed. greshni ǀ Palemnon s' ſvoio sheno or. ed. je takulepu, zhednu inu mijrnu shivel ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro ſaurashit, de mosh s'sheno or. ed. ſe ima kregat ǀ Duej sheni im. dv. blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele ǀ njega dvej shene im. mn./dv. ſò porodile 12. Patriarkou Judouſkiga Roda ǀ Israelske shene im. mn. ſo njemu nepruti shle s'zittrami ǀ nej sadosti de tuijh shen rod. mn. neshelish ǀ Chriſtus JESUS je bil naſitil pet taushent mosh bres shien rod. mn., inu otruk s' ſamy peterimi Kruhi ǀ s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn rod. mn. ǀ jokajne vaſhih ſtarisyh, ſolſe vash shenih rod. mn., inu otrouk ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam daj. mn. nijh poshtejne poſili vsetti ǀ slaſti rejshi vſe shene tož. mn. od nevarnoſti, inu terplejna v' porodi ǀ karkuli per drugyh shenah mest. mn. je vidla ſim mogal taiſti kupit ǀ Sa drugimi shenami or. mn. hodesh ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo s'Moabiterskimy shenamij or. mn. ſo tribali ǀ je preſelzo v'rokah dershal, inu v'mej shenamy or. mn. ſedel, inu predel
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žena -e samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
žena sam. ž ♦ P: 47 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Slovenski lingvistični atlas 1
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini
žena žene
samostalnik ženskega spolaženska
pulọ́ːvarje sa žẹ́ːne samèː štríːkalẹ
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Agova žena je ...
Zanima me, kako pravimo agovi ženi (turški oblastnik) in kako slovenimo npr. Hasan-aga: Hasan-aga ali aga Hasan.
Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo.
Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.
Lahko kako preverite za ujno?
Dan »žena« ali dan »žensk«?
Ali voščimo pripadnicam ženskega spola ob (mednarodnem) dnevu žena ali žensk? Zadnje se zdi bolj logično, vendar je raba mešana. Na Gigafidi dan žena prevladuje pred dnevom žensk, v zvezi z mednarodni pa je več zadetkov z ženskami. Kakšno je ozadje nastanka tega imena? So o vprašanju že potekale razprave? Vaše mnenje?
Tolstojeva žena je v slovenščini ... Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?
Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?
Število zadetkov: 33