babȗška, f. 1) stara ženska, Levst. (Zb. sp.); — 2) = babura 2), Cig.; (tudi hs.).
bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).
brẹmę̑n (dodatek k slovarju), adj. schwanger: bremena ženska, Notr.
cipę̑le, f. pl. "lahka ženska obutev", med Muro in Dravo-Zora V., 369.; — prim. madž. czipellö, srlat. zipellus, Mik. (Et.).
čę̑stən, -stna, adj. = časten, nk.; čestnega storiti, Trub.; — pomni čestna ženska, voll Ehrgefühl, Litija-Svet. (Rok.); — artig, Kropa (Gor.).
čǫ̑hlja, f. 1) die Patsche der Strohdecker, V.-Cig.; — 2) der Striegel, Nov.; — 3) ženska, katera se zmeraj čoha, C.
čǫ́ta, f. šepasta ženska, Štrek., Vrtov.; — prim. čot.
decę́mbər, -bra, m. 1) der Monat December; — 2) neka ženska obleka: d. je bil kakor suknja dolg, segal je do kolen in je imel žolte "žnure" vse po sebi, Središče-Pjk. (Črt.).
dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. (Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
drẹmúša, f. ženska, katera rada dremlje, Nov.
dȗlčnica, f. 1) = neka otročja piščalca, C.; — 2) ženska, ki se dulčasto drži, C.
gizdáča, f. gizdava ženska, Z.
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
gostjȃvka, f. ženska, katera v gostje pride, Polj.
hábra, f. ženska, ki se mnogo usti, Gor.
hláčica,** f. 1) die Socke, Rez.-C.; ženska nogavica, BlKr.-SlN., Mik.; — 2) pl. hlačice, dem. hlače, das Höschen; hlačice se mu tresejo, er hat Furcht; — 3) der Blütenstaub, der sich an den Schenkeln (Körbchen) der Bienen ansammelt: čebele imajo hlačice, Gol.
hrę́ba, f. 1) heiserer Husten, C.; — 2) stara hrebajoča ženska, C.
izmŕdanica, f. izmrdana ženska, SlGor.-C.
izpodbrę̑c, m. motvoz, s katerim se ženska izpodbreca, (izpodrec) Cig., Dol.
kačomȃjka, f. ženska jopa, Zora.
klamotę́ra, f. ženska, ki rada klamoteri, to je, pohaja, C.
klapoúhinja, f. klapouha ženska, Cig.
kočljȋvka, f. = kočljiva ženska, Cig.
kodríga, f. = kodrava ženska, C., Z.
kolę̑dnica, f. 1) pesem, katero koledniki pojo, Mur., vzhŠt.-Vest.; — 2) koledujoča ženska, C.
krástavka, f. 1) = krastava ženska, Cig.; — 2) = krastavec 3), die Gurke, Guts.
krę́havka, f. ženska, katera vedno kreha in kašlja, Z.
krẹ́vən, -vna, adj. = krven, vollblütig: krevna ženska, Svet. (Rok.).
kŕnja, f. 1) die Kerbe, die Scharte, M., C.; die vom Kratzen oder Nagen herrührende Verstümmelung, Z.; — zobna škrbina, BlKr.; — 2) ein schartiges, schlechtes Schneidewerkzeug, C., Notr.; — eine verstümmelte Kuh, Dol.-Mik. (Et.); — 3) das Schwein, ogr.-C., BlKr.; — 4) razkuštrana ženska: krnja je prišla iz trnja, C.
kúndra, f. 1) die Flocke, Št.-Z.; — 2) = kuca, Valj. (Rad); — 3) nepočesana ženska, kajk.-Valj. (Rad); — prim. kunder.
lučíca 1., f. 1) ženska, ki mrliče slači in oblači ter jim sveti, ko je neso k pogrebu, Lož (Notr.)-Levst. (M.); — 2) die Lichtnelke (lychnis), C., Tuš. (B.).
mazȗra, f. umazana ženska, C.
méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
molȋtəvən, -təvna, adj. 1) Gebet-; molitevna hiša, (-tovna) Dalm.; molitevne bukvice, (-tovne), Polj.; — 2) kdor rad moli: molitevna ženska, (-tovna) Polj.
músa 1., f. zamazana ženska ali krava, kajk.-Valj. (Rad).
nadlǫ́žnica, f. nadložna ženska, Z.
nekȗtnica, f. nekutna ženska, Zilj.-Jarn. (Rok.).
neomožę́nka, f. neomožena ženska, Mur.
nòr, nóra, adj. 1) närrisch; nora ženska; po vaši nori glavi, Jsvkr.; nora leta, die Flegeljahre, Cig., Jan.; — 2) überflüssiger Weise wachsend, C.; nora mladika, die Wasserrebe, Cig.; — noro raste, es wächst üppig, Polj.
norljáča, f. = norljava ženska, Mur.
obȋłən, -łna, adj. reichlich; obilna mera; obilni pridelki; obilno je žita, vina, Getreide, Wein gibt es in Ueberfluss; po obilnem imeti, in Fülle haben; — obilna suknja, ein weiter Rock, Z.; obilna ženska, ein wohlgenährtes Weib, Zora, jvzhŠt.
opȃnkarica, f. ženska, ki opanke nosi, M.
oplátən, -tna, adj. einseitig: oplatna ženska, katera le na eno stran doji otroka, Savinska dol.
oplę̑čje, n. 1) die Schultergegend, Jan.; — 2) = ženska jopa, Kras-Erj. (Torb.); (prim. opleče).
osamosvǫ́jiti se, -svǫ̑jim se, vb. pf. sich emancipieren, Cig. (T.), Zv.; osamosvojena ženska, ein emancipiertes Frauenzimmer, Zv.
osvobǫ̑ja, f. die Freimachung, die Emancipation, Zv.; ženska o., die Frauenemancipation, Str.
páhnjenica, f. = prismojena ženska, Mur., C.
pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.-C.
pę́hta, f. = nerodna, debela ženska, Dol.
podkȃšavica, f. ženska, katera v vinogradu travo podkaša ali podžinja, C.
pogojȃvka, f. ženska, ki si dela "pogodlje", Ročinj na Kanalskem-Erj. (Torb.).
pohlę̑pnica, f. = pohlepna ženska, Z.
pošteníca, f. = poštena ženska, kajk.-Valj. (Rad).
preklícati, -klȋčem, vb. pf. 1) durchrufen: p. kaj po vsej hiši, Cig.; nočne ure p., ausrufen, Mur.; — verlautbaren, Hal.-C., jvzhŠt.; — p. koga, jemanden unter Curatel setzen, Svet. (Rok.); — ächten, Cig.; in den Bann thun, Cig.; — preklican, verdammt, verwünscht: preklicana igra! Cig.; — verrufen: hudo preklicana ženska, Svet. (Rok.); — 2) widerrufen; p. povelje, Cig.; p. postavo (aufheben), Cig., DZ.; p. denar, eine Münze (eine Geldsorte) abrufen, verrufen, Cig., C.; — verbieten, untersagen, Cig.
prę́slica, f. 1) das Gestell, worauf das zu spinnende Spinnhaar befestigt wird, der Spinnrocken; — die Spindel, Štrek.; — ženska p., der Weibermann, der Weibernarr, Cig.; — žlahtnost po preslici, der Adel von mütterlicher Seite, der Kunkeladel, Cig.; — 2) der Drehling (Drilling, Trilling), das Getriebe, in welches das Zahnrad der Mühle greift; die ähnliche Vorrichtung bei der Sägemühle, Notr.; — 3) die Schraubenspindel bei der Presse, bes. pl. preslice, das Gestell mit den zwei Schraubenspindeln bei der Schraubenpresse, C.; — 4) das Zinnkraut, der Schachtelhalm (equisetum), Cig., Jan., C.; njivska p., der Acker-Schachtelhalm (equisetum arvense), Tuš. (B.); — žabja p., der Sumpf-Schachtelhalm (equisetum palustre), Medv. (Rok.); — 5) die Morchel oder Maurachel, Ip.-Erj. (Torb.).
prevržljìv, -íva, adj. pfiffig, ausfindig: ni nič prevržljiva ta ženska = ne ve nič preudariti, kako bi bilo bolje, Rib.-M.; premeten in p., Levst. (Zb. sp.).
ravnȃvka, f. 1) die Leiterin, Cig.; — 2) ženska, katera žito ravna, die Räderin, Cig.
razčepę̑rjenka, f. = razčeperjena ženska, BlKr.
resúlja, f. 1) ženska zmršenih las, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Bartweizen, Jan.; — 3) (ribe) resulje, die Büschelkiemer (lophobranchii), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.-Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. (Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
režúlja, f. ženska, katera se rada smeje, M., Z.
rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.-Erj. (Torb.).
rokáv, m. 1) der Ärmel; imeti jok za rokavom = zum Weinen geneigt sein, Jurč.; — 2) pl. rokavi = rokavci, das kurze, bis zu den Lenden reichende Ärmelleibchen des weiblichen Geschlechtes; — vrhnja, kratka, bela jopa ženska, BlKr.; — 3) rokav, der Flussarm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — der Canal, DZ.; — 4) = rokavu podoben kos polja, Cig.
rváča, f. 1) = snop zrelega in izrvanega lanu ali konopelj, die Flachs- oder Hanfgarbe, Z., Lašče-Erj. (Torb.), Dol.; — 2) nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče-Erj. (Torb.).
rváčast, adj. einer Hanf- o. Flachsgarbe ähnlich: rvačasta ženska = nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče-Erj. (Torb.).
samopȃšnica, f. samopašna ženska, Jan.
sfīnga, f. staroegiptovska kamenita podoba, na pol ženska, na pol lev, die Sphinx, nk.
sȋtnica 1., f. 1) = sitna ženska; — 2) neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.).
slínavka, f. 1) slinava ženska, die Speichlerin, Mur.; — 2) die Speicheldrüse, Cig., Nov.; ustna, trebušna s., Erj. (Som.); podušesna s., die Ohrspeicheldrüse, Strp.; — 3) eine nasse Erdart, M., Kr.-Valj. (Rad).
snága, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; prava snaga ne sega samo do praga, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 2) die Zierde, der Schmuck, Meg., Guts., ogr.-C., Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.); ženska snaga, Dict.; pl. snage, das Geschmeide: snažil vas je z zlatimi snagami (na vašem oblačilu), Dalm.; — das Feierkleid, C.
snẹdúlja, f. snedena ženska, die Fresserin, Gor.
sramóta, f. 1) die Schande, die Schmach, der Schimpf; to je sramota! na sramoto postaviti koga, jemanden beschämen, zuschanden machen; = v sramoto pripraviti, Cig.; — 2) moška, ženska s., die männliche, weibliche Scham, C., BlKr.
suhánja, f. = suha ženska, C.
sušȃvkinja, f. = ženska, ki seno suši, C.
šę̑škarica, f. 1) ženska, katera rada šeška, tepe, Mur., Jarn., Cig.; — 2) = prežavka pri kaki pojedini (pos. pri svatovščini), Cig., Goriš.-Erj. (Torb.).
šušnjáti, -ȃm, vb. impf. zischelnd reden: škrbozoba ženska šušnja, C.; — heiser reden, Z.; — durch die Nase reden, (šeš-) Z.; — prim. šošnjati.
švedrẹ̑la, f. = švedrasta ženska, Levst. (Rok.).
típən 1., -pna, adj. 1) česar je kaj obtipati: tipna ženska, ein corpulentes Weib, Svet. (Rok.); — 2) Tast-, Gefühls-, Jan. (H.).
tołkačíca, f. 1) ženska, katera konoplje tolče, BlKr.; — 2) vsa priprava, s katero se konoplje tolčejo, BlKr.
urǫ́čən, -čna, adj. 1) verhext, beschrien, verzaubert; uročna živina; "ne bodi jej uročno!" pritika, kdor hvali kako žival, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi človek je lahko uročen; uročnega človeka navadno boli glava; (úročən, Št.); — uročna ženska, (katera provzroči uroke), Jurč.; — 2) bestimmt, festgesetzt, fest: uročno mesto, ogr.-C.; uročna volja, fester Wille, C.; — genau, C.; — 3) tüchtig, vortrefflich, gut, C.; — 4) Erb-, Erbschafts-, C.; uročni sin, der erbende Sohn, ogr.-C.
vẹ̑dežən, -žna, adj. 1) vorsätzlich, Jan.; — 2) neugierig, C.; — 3) wahrsagerisch, vedežna ženska, Jurč.
vẹ̑ščka, f. 1) die Hexe, ogr.-C.; — = ženska, katera bi rada bila coprnica, pa ne more, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Nachtfalter, C.
vihrȃvka, f. vihrava ženska, Cig., Jan.
vojarȋnka, f. 1) die Brautführerin, BlKr.; — 2) ženska, katera kolo vodi, BlKr.-LjZv.
vragomę̑tnica, f. = vragometna ženska, LjZv.
vrȃžjica, f. vražja ženska, ein weiblicher Kobold, Str.
zajẹmȃvka, f. 1) ženska, katera zajema, die Schöpferin, Cig., Jan.; — 2) das Schöpfgefäß, Vod. (Izb. sp.).
zatelebánka, f. = zatelebana ženska, Cig.
znašȃvka, f. ženska, katera kaj znaša, Polj.
žę́nska, f. die Weibsperson, das Frauenzimmer; ženskam se prikupovati; (tudi se sklanja kot adj.: ženskih, ženskim, Cig.).
žę́nski, adj. weiblich, Weiber-; ž. glas, ženska obleka; ž. spol; ž. jok, pa mačje solze = Weiberthränen sind Krokodilsthränen, Cig.
žę̑nstvọ, n. 1) das Weibergeschlecht, das Frauenvolk; naše ž., unsere Weiber, Frauen; — 2) die Weibheit, Cig.; — 3) = ženska, Guts., Jan.; — tudi: ženstvọ̀, Valj. (Rad).
žę́nščina, f. = ženska, Cig., Jan., Zv.
] samostalnik moškega spola