Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Zanima me, zakaj pri razlagi besede moški piše, da je človek moškega spola, pri besedi ženska pa, da je oseba ženskega spola. A ženska ni človek?!
Kako pravilno imenujemo žensko, ki doji lastnega otroka? Našla sem le izraz dojilja za žensko, ki doji tujega otroka.
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Katera je pravilna oblika uporabe poklica šivilja za moškega?
Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno). V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka. Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
Kako se glasi ženska oblika besede mislec?
Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532
V slovarju nisem zasledila ženske oblike besede modrec (tisti, ki modro razmišlja). Zanima me, ali obstaja takšna oblika, oz. kako se uporablja v ženski obliki (le opisno)?
Kako se pravilno glasi ženska oblika samostalnika plemenitež – plemenit človek?
Prosim za pomoč pri izbiri izraza za žensko nosilko generalske funkcije.
Kakšna je ženska oblika poklica živilski tehnik?
Kako se pravilno sklanja priimek osebe ženskega spola, če v besedilu priimek nastopa samostojno, torej je ime osebe izpuščeno? Ali je pravilen zapis: »Besedilo Kliševe je zelo zanimivo.«
Zanima me, kako se pravilno predstavim s priimkom Remic: Remiceva ali Remičeva.
Zanima me, ali je pravilno poimenovanje geografinja ali geografka.
Pozdravljeni! Za ž. sp. sam. lovec je uveljavljena oblika lovka, kar navaja tudi SSKJ. Pojavilo pa se je mnenje, da je lovka tudi priprava. Zato naj bi bila ženska, ki lovi, lovkinja ali lovica.
Lepo prosim za Vaše mnenje in se Vam zanj najlepše zahvaljujem.
Zanima me, kako je z žensko obliko samostalnika praktik.
Sprašujemo se, kakšen izraz se uporablja za poklic, ki se ukvarja s pogrebi. V sskj sem našla pogrebnik. Nisem pa našla ženske oblike. Kaj je bolj primerno pogrebec ali pogrebnik in kako poimenovati žensko obliko tega poklica?
Zanima me, če je mogoče besedo računovodja uporabiti tudi za osebno ženskega spola. Marsikomu je taka rešitev tuja (zaradi obstoječe ženske oblike računovodkinja). Kako pa je s parom zborovodka – zborovodkinja? Je tu kaj pomenskih razlik?
M. Z.
Pri nazivih poklicnih standardov, ki jih pripravljamo, smo dolžni uporabljati moško in žensko obliko naziva. Npr: Skupnostni tolmač/skupnostna tolmačka, Vizažist/vizažistka. So pa primeri, ko smo v dilemi, kateri je pravi način zapisa: npr. Pomočnik kuharja. Ali je ženska oblika Pomočnica kuharice ali bi celo morali uporabiti vse 4 verzije: Pomočnik kuharja/pomočnica kuharja/pomočnik kuharice/pomočnica kuharice?
Iščem pravilno obliko ženske različice besede duh.