Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
Pišemo omenjeno besedno zvezo (darwinovi ščinkavci) z veliko ali z malo začetnico?
Ali se napiše ime ribe (v angleščini piranha) pirana ali piranja?
Zanima me, kakšen je izvor besede hobotnica.
Zanimalo me je, ali je znano, od kod je Kajetan Kovič dobil navdih za ime mačka Murija, ter ali je povezano s Hoffmannovim mačkom Murrom.
Zanima me nastanek priimka Muc. Priimek izhaja iz Bele krajine, zanimivo pa je, da sta se tako pisala moja babica in moj dedek, čeprav nista bila v sorodu. Imam občutek, da priimek ne izhaja iz poimenovanja za žival.
Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.
Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.
Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.
Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.
In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.
Kaj pa Vi menite?
Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?
Zanima me, zakaj pri razlagi besede moški piše, da je človek moškega spola, pri besedi ženska pa, da je oseba ženskega spola. A ženska ni človek?!
Zanima me, ali se kategorija živosti upošteva, ko govorimo o hrani moškega spola, ki ime deli z živaljo, iz katere je pripravljena, na primer losos, ligenj, rakec ... Kakšna je pravilna oblika tožilnika ednine?
Ali je bolj pravilna besedna zveza spletni vodnik ali spletni vodič – ali predlagate kaj povsem drugega?
Zanima me, zakaj se pajac pregiba zgolj po živi sklanjatvi, čeprav lahko označuje tako nekaj živega (klovna) kot neživega (delovno oblačilo); pri žerjavu, denimo, je pa razlika v sklanjanju, če mislimo žival ali delovni stroj.
Zanima me tudi, zakaj se večina kvartopirskih samostalnikov sklanja po živi (as, škis, pagat, mond, joker, pik, renons itd.), adut pa ne.
Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:
Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.
Zanima me, ali so ločila v spodnjih dveh primerih pravilna. Predvsem bi rada vedela, ali lahko pišem obe piki – pred in za zaklepajem.
Kupila je kar nekaj stvari (kruh, mleko, jogurt itd.).
Z otroki so se pogovarjali o podpomenkah (npr. Žaba, medved, mleko, srna. Kaj ne sodi sem? Mleko. Zakaj? Ker mleko ni žival.).
Se astrološka znamenja v horoskopih piše z malo ali veliko začetnico? Na internetu najdem obe varianti.
Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?
Je beseda črnec/črnci politično korektna? Ali je bolje uporabiti besedo črnec ali temnopolti (človek)?
Zanima me, ali sta povezani slovenska beseda volk (žival) in nemška beseda Volk (ljudje)?
Zdi se mi, da sem nekoč že nekaj slišal o tem, vendar sem pozabil.
Prevajam neko besedilo iz angleščine v slovenščino in sem se pri nekem stavku znašel v dilemi, zato potrebujem vaš strokoven nasvet.
Ali je pravilnejše, da stavek People you may know prevedem v Ljudje, ki jih mogoče poznaš ali pa v Ljudje, katere mogoče poznaš? Moje vprašanje se torej nanaša na razmerje med ki jih in katere.
O razmerju med ki in kateri ste že pisali, pa tam nekako ne najdem odgovora na moje specifično vprašanje. Ne vem, kaj je ustreznejše v mojem primeru.
Ko sem sam pri sebi ter brez strokovne literature razmišljal o razmerju med ki in kateri, se mi je zdela smiselna hipoteza ta, da podredni stavek uvedemo s ki, kadar glavni stavek izraža neki predmet oziroma stvar; podredni stavek s kateri pa uvedemo, kadar glavni stavek izraža živo bitje (torej človeka ali pa žival).
Imam denarnico, ki sem jo dobil za rojstni dan. (Denarnica je predmet oziroma stvar.) inImam prijatelja, kateri me zmeraj razume. (Prijatelj je živo bitje oziroma človek.)
Poleg odprave moje prevajalske dileme bi rad prejel tudi vaše strokovno mnenje glede mojega razmišljanja o razmerju med ki in kateri. Ali se vam zdi ta moja hipoteza vsaj malo smiselna z vidika vaše strokovnosti?
Zanima me kakšno je knjižno slovensko ime za ogroženo živalsko vrsto Mustela lutreola, saj se zanjo pojavlja več ustreznic: evropska vidrica, nerc, norka in evropski mink. Iz etimološkega slovarja izvemo, da so besede nerc, norka in mink prevzete, za besedo vidrica pa sumim, da je hrvaškega izvora. Čeprav že Pleteršnik navaja pomen vidrica, tako za manjšo vidro, kot tudi za vrsto die Krebs-Otter, kar je starejša nemška ustreznica za Mustelo lutreolo. Katera beseda je torej najustreznejša in katera je izvorno slovenska, ljudska?
Kolikor vem, se v slovenski znanosti za vrsto sredozemskega tjulnja z latinskim imenom Monachus monachus uporablja smešno zveneče ime sredozemska medvedjica. Zanima me ali je to zgolj slabo prevzeto iz hrvaške medvjedice, kar je tudi dalmatinsko ljudsko ime za to žival, ali pa je na novo tvorjeno iz pridevnika medvedji . Prav tako me zanima, če imajo Slovenci nad Trstom* svoje ime za to žival, in če ne zakaj je ne imenujemo sredozemska medvedka, kar zveni slovenskem ušesu še najprijaznejše in je prav tako dobeseden prevod hrvaške medvjedice. Hvala
*http://www.sbic.it/index.php?page=foca-monaca navaja sodobno pojavljanje te vrste pod Devinom in Nabrežino
Besedna zveza spolno občevanjene ustreza besedi seks, saj spoli (poleg človeških tudi živalski) občujejo v pomenu medsebojnega sporazumevanja. Spolno občevanje je občevanje spolov oziroma občevanje med spoli, kar pa je sporazumevanje med spoli.
Spolnost pa namreč ustreza besedi seks. Občevanje v spolnostnem smislu pa jeseks. Torej, besedna zveza spolnostno občevanje (ali enobesedno spolnost) je edina besedna zveza, ki pravilno ustreza besedi seks.
Želim si le, da se ta neustreznost v slovarjih/besedovnjakih odpravi in se besedno zvezo spolno občevanje popravi v spolnostno občevanje.
Kako pa stroka razlaga besedno zvezo spolno občevanje?
Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.
Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.
Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?
Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:
Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.
Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.
A. K.
V nekem katalogu sem opazil, da so tožilnik besedne zveze električni pastir pustili enak imenovalniku, verjetno zaradi neživosti artikla. Amebis Besana pa pri tožilniku zvezo pregiba kot nekaj živega (torej električnega pastirja). V SSKJ in SP tožilnik ni nikjer naveden, zato me zanima, ali je prav: kupil bom električni pastir/električnega pastirja.
Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.