Tiskanje

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm]

avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]

1.

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkovati

2.

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati

3.

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati

3.1.

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkovati

FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...

crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti]

1.

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkavati

2.

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati

3.

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati

3.1.

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkavati

FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati

čísto prislov [čísto] tudi [čistó]

1.

brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

2.

z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

3.

takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

4.

kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

5.

kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist

čúj čújte medmet [čúj]

1.

neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

2.

kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

3.

kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečij

FRAZEOLOGIJA: Čuj ti!
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑čuti v pomenu ‛biti pozoren, bedeti’

enakoprávno prislov [enakopráu̯no]

1.

takó, da imajo vsi enake pravice in dolžnosti

2.

takó, da so po vrednosti, kakovosti, hierarhiji vsi udeleženi enaki, podobni drugemu; SINONIMI: enakovredno

ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven

folklórno prislov [folklórno]

takó, da je prisotna, izražena folklora

ETIMOLOGIJA: ↑folklorni

glórija glórije tudi glôrija glôrije samostalnik ženskega spola [glórija] tudi [glôrija]

1.

pas svetlobe okoli glave kot znamenje svetosti, božanskosti, zlasti pri svetnikih

1.1.

2.

slavilna pesem

3.

ekspresivno slava, čast

4.

iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...

gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]

iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki

ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz ↑gnil + ↑živeti

invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost]

1.

stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj

STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost
ETIMOLOGIJA: ↑invaliden

ítak in ìtak členek

1.

neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega

1.1.

neformalno

navadno v zvezi z že

1.2.

neformalno

navadno v zvezi z že

1.3.

neformalno

2.

kot veznik, neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega in uvaja utemeljitev za predhodno izjavo

FRAZEOLOGIJA: Itak da ja., Itak da ne., Ja itak.
ETIMOLOGIJA: iz i ‛in’ + ↑tak - več ...

karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma]

1.

sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih

2.

od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

1.

kdor se ukvarja s kmetovanjem

2.

v množini podeželje

3.

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

4.

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja]

zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali

STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]

1.

kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek

1.1.

STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

òh in ôh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

2.

izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost

3.

izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

5.1.

kot členek

5.2.

kot členek

FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o

pártner pártnerja samostalnik moškega spola [pártner]

1.

oseba v odnosu do osebe, s katero je v ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem

1.1.

2.

ena od oseb v paru, ki je udeležen v določeni, zlasti športni aktivnosti

3.

oseba, ki s kom sodeluje na določenem področju

3.1.

;

SINONIMI:

partnerica, partnerka

3.2.

iz biologije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...

pártnerka pártnerke samostalnik ženskega spola [pártnerka]

1.

ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerica

1.1.

;

SINONIMI:

partnerica

2.

ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerica

3.

ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerica

3.1.

;

SINONIMI:

partner, partnerica

ETIMOLOGIJA: ↑partner

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

pesják pesjáka samostalnik moškega spola [pesják] in [pəsják]

1.

ograjen prostor za psa, navadno z uto

2.

plazeče rastoča trava z drobnimi klaski v dlanasto razdeljenem socvetju in globokimi koreninami; primerjaj lat. Cynodon dactilon; SINONIMI: iz botanike prstasti pesjak

STALNE ZVEZE: prstasti pesjak
ETIMOLOGIJA: ↑pes

plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína]

1.

del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva

2.

ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

2.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

2.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

ETIMOLOGIJA: ↑plitev

pújs pújsa samostalnik moškega spola [pújs]

1.

ekspresivno prašič; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujsek

2.

ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujsek

3.

slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič

4.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič

FRAZEOLOGIJA: debel kot pujs, jesti kot pujs, pujs pri koritu, zrediti se kot pujs
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica prašičem sloven., hrv. pujs-pujs - več ...

simbiótičen simbiótična simbiótično pridevnik [simbijótičən]

1.

ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij; SINONIMI: ekspresivno simbiotski

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki simbiotični

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno simbiotski

2.

ekspresivno ki kaže, izraža, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari

3.

v obliki simbiotični ki je v zvezi s simbiozo 1.; SINONIMI: simbiotski

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. symbiotisch iz gr. symbíotos, iz sýmbios ‛sobivajoč’, glej ↑simbioza

simbiótski simbiótska simbiótsko pridevnik [simbijótski]

1.

ki je v zvezi s simbiozo 1.; SINONIMI: simbiotičen

2.

ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij; SINONIMI: ekspresivno simbiotičen

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. symbiotic, glej ↑simbioza

simbióza simbióze samostalnik ženskega spola [simbijóza]

1.

iz biologije pojav, da sta različna organizma povezana v skupnost, ki koristi obema

2.

iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v čustveni odvisnosti

3.

ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij

4.

ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ - več ...

túndra túndre samostalnik ženskega spola [túndra]

z mahovi, lišaji poraslo območje brez dreves nad tajgo v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tundra in) rus. túndra iz fin. tunturi ‛planota brez drevja’ - več ...

volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica]

iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae

STALNE ZVEZE: poljska voluharica
ETIMOLOGIJA: ↑voluhar

zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]

1.

oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka

1.1.

ekspresivno

2.

v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje

2.1.

v obliki zapresti se

ekspresivno

2.2.

v obliki zapresti se

ekspresivno

3.

oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

3.1.

ekspresivno

3.2.

ekspresivno

3.3.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: ↑presti

žívio; in žívijo; in žívjo medmet

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca

2.

kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca

3.

ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom

4.

starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo

5.

kot samostalnik, starinsko slovesni pozdrav pomembne osebe

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. žȋvio, prvotno ‛bodi živ, naj živi’, iz ↑živeti - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika