Tiskanje

bêjži glej béži

droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží]

1.

nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi

2.

usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu

ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga

èh in êh medmet

1.

tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti

1.1.

1.2.

tudi s ponovljeno črko e

izgovarja se z nižjim tonom

2.

izraža, da govorec občuti nostalgijo

3.

tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti

4.

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

5.

kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

ETIMOLOGIJA: ↑e

kléč klečí samostalnik ženskega spola [kléč]

1.

večja skala v morju

2.

ekspresivno ključna, navadno nepričakovana težava, nevarnost

3.

povedkovnik, ekspresivno izraža, da je kaj za razumevanje česa bistveno, pomembno

ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. klȅč ‛lesen zatič’, rus. kljáč ‛klin, kriv kos lesa’, češ. kleč ‛ročica pri plugu’, ‛pritlikav borovec’ < pslov. *klęčь iz ide. *klenk- ‛kriviti, upogibati’, glej ↑klečati - več ...

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

pòdstrán pòdstraní samostalnik ženskega spola [pòtstrán]

1.

spletna stran, ki je podrejena drugi, navadno glavni, izhodiščni spletni strani na istem spletnem mestu

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pod + ↑stran

podúst podústi tudi podustí samostalnik ženskega spola [podúst]

večja sladkovodna riba zelenkasto sive barve z oranžkastimi plavutmi in širšimi usti na spodnji strani glave, ki se drsti v velikih jatah; primerjaj lat. Chondrostoma nasus nasus

ETIMOLOGIJA: = nar. rus. podúst, sorodno češ. podoustev < pslov. *pod(ъ)ustь, iz ↑pod + ↑usta, po položaju ust te ribe nižje na spodnji strani glave - več ...

postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]

1.

sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae

1.1.

STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...

práčlôvek práčlovéka samostalnik moškega spola [práčlôvek]

človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik

ETIMOLOGIJA: ↑človek

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]

1.

dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura

1.1.

2.

v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala

3.

manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica

4.

manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena

5.

slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek

STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika