Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2019.

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
ábarat, m., pogl. aborat.
abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.
abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.
abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.
abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.
áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
ábotnež, m. ein alberner Mensch.
ábotnica, f. ein albernes Weib.
ábotnik, m. ein alberner Mensch.
ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.
ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.-C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
ábranka, f. = abranek 1), Lašče-Erj. (Torb.).
ábrotica, f. = aborat, Cig., Mik. (Et.).
absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.
abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
àče, conj. = ako, C., kajk.-Valj. (Vest.).
ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).
àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.-Valj. (Kres VI. 342.).
adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.
adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.
administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.
admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).
admirālski, adj. Admirals-.
admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.
ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora; prim. nem. Hader.
adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.
adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.
adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.-Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora.
adrȋja, f. = ardrija, Gor.-Levst. (Rok.).
ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.-M., Lašče; — prim. jadro, C.
adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.
advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.
advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
advokȃt, m. der Advocat; — prim. odvetnik.
advokátiti, -im, vb. impf. die Advocatur betreiben: veselo bomo advokatili, Zv.
advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.
advokatūra, f. die Advocatur; — prim. odvetništvo.
aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).
aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).
afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).
afektācija, f. die Affectation (stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.
aforīstičən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan., nk.
aforīzəm, -zma, m. der Aphorismus, Cig., Jan.
agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).
agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).
1. ága, f. = živ plot, SlGor.-C.; — iz nem. Hag.
2. ȃga, m. der Aga, (tur. = gospodar).
agēnt, m. der Agent; — prim. opravnik.
ȃgnəc, -gnəca, m. = jagnje, ogr.-C., Mik.
ágnje, n. = jagnje, Jarn.
ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
àh, interj. ah!prim. oh.
ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
ahačȗra, f. neka hruška, Kr.-Valj. (Rad).
áhanje, n. das Aechzen, Zora.
ahȃt, m. der Achat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti a., der Traubenachat, Cig.
áhati, -am, vb. impf. ächzen, C.
ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
ahlȃnčən, -čna, adj. aus gehecheltem Spinnhaar: ahlančno platno, Dol.-Levst. (Rok.), Gor.
ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.-Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
ahláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — iz nem.
ahromātičən, -čna, adj. brezbarven, achromatisch, Cig. (T.), nk.
ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.-Levst. (Rok.).
ȃjati, -am, vb. impf. im Bette liegen, schlafen (v otročjem govoru); Ajaj, ajaj sinek zlati, Str.
ȃjčkati, -am, vb. impf. dem. ajati.
àjd, ájda, m. der Heide; — iz nem.
ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; prim. nem. der Heiden.
àjdi, interj. = hajdi, BlKr.
ȃjdica, f. dem. ajda.
ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.-Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.-C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
ajdȋnka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
ájdinja, f. die Heidin.
ájdišče, n. das Buchweizenfeld (nach der Ernte).
ájdov, adj. Buchweizen-: ajdov kruh, ajdove pleve.
ájdovəc, -vca, m. der Sauerampfer (rumex acetosa), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.).
ájdovica, f. das Buchweizenstroh.
ájdovina, f. = ajdovica, Dol.
ájdovka, f. 1) = ajdovica, Dol.; — 2) neka hruška, zrela takrat, kadar ajda, Dol.; — 3) neka goba, Celje-C.
ájdovnik, m. das Buchweizenbrot.
ájdovnjak, m. = ajdovnik.
ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).
ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.
ájdovščak, m. 1) = ajdovnik, Cig.; — 2) der Spätlein, Cig.
ájdovščica, f. = repincelj, motovilec, SlGradec-C.
ájdovščina, f. die Heidenschaft, Trub. (Post.).
ájdovščnica, f. 1) = ajdovica, C.; — 2) neko jabolko, Maribor-Erj. (Torb.).
ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.
ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.-Levst. (Rok.), Štrek.; prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.
ȃjkati, -am, vb. impf. = ajčkati, C.
ȃjs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako mu je na levo iti, Mur., SlGor., jvzhŠt.; ajs k sebi! drugod samo priganjajo s to besedo, Fr.-C., Lašče-Levst. (Rok.); — tudi: ájs.
ȃjsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, jvzhŠt.
ȃjsən, -sna, m. das Hinundherwetzen mit dem Gesäß: kakšen ajsen imate! — pravijo nemirnim otrokom, Dol.-Levst. (Rok.)prim. ajsati se.
ȃjskati, -am, vb. impf. dem Ochsen "ajs" zurufen, Mur., C.
ȃjskavəc, -vca, m. kdor vedno ajska vpreženim volom, M.
ȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, kratzen, Dol.-C.; — a. se = ajsati se, Lašče-Levst. (Rok.).
ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; prim. nem. Haken.
akácija, f. die Akazie; — prim. robinija.
akadēmičən, -čna, adj. akademisch, Cig. (T.), nk.
akademȋja, f. višje učilišče ali učenjaško društvo, die Akademie.
akademȋjski, adj. akademisch, Akademie-; akademijska šola, Navr. (Let.).
akadēmik, m. der Akademiker, Cig., Jan., Cig. (T.).
akadēmiški, adj. akademisch, nk.
akcidēncija, f. die Accidenz (phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.
ákcija, f. die Actie; — prim. delnica.
akcijonár, -rja, m. der Actionär, Jan.; — prim. delničar.
aklọ̀, n., Krelj, Dol., pogl. jeklo.
àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.-Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
akoprȃm, conj. = akoprem, Levst. (Sl. Spr.).
akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.-Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).
akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
akōrd, m. der Accord; — prim. sozvok.
akȏv, m. der Eimer, ogr.-C., z akovom meriti, ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.
ākt, m. 1) der Actus (phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
aktīvən, -vna, adj. activ, Cig. (T.), nk.; — prim. dejalen.
aktuālən, -lna, adj. actuell, (phil.), Cig. (T.).
aktuár, -rja, m. der Actuar.
akūstičən, -čna, adj. akustisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
akūstika, f. die Akustik; — prim. zvokoslovje.
akvarēl, m. vodenobarvna slika, das Aquarell.
àla, interj. 1) holla! auf! ala junaci! ala na noge! — = aufgeschaut! ala, zdaj gredó! — 2) alà, ach! (o nevolji): ala si ti siten! ala, kaj si storil! BlKr., (o začudbi): ala je to lepo! ala dobrega človeka! BlKr.
alabȃrda, f. die Hellebarte, Cig.
alabāstər, -stra, m. der Alabaster.
alabāstrov, adj. alabastern, Cig.
albīn, m. = belin 1), Cig.
albīt, m. der Albit (min.), Cig. (T.); — prim. belec 5).
ālbum, m. v knjigo zvezani listi s slikami, imeni itd., das Album.
aldomáš, m. ein Geschenk, besonders an Getränk, den Arbeitern nach vollendeter Arbeit gegeben, Habd., vzhŠt.-C., kajk.-Valj. (Rad); — iz magy. áldomás, Mik. (Et.); prim. likof.
áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
aldováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad).
áldovnik, m. der Opferer, ogr.-Valj. (Rad).
alegōričən, -čna, adj. allegorisch, Jan., nk.
alegorȋja, f. die Allegorie.
alegorȋjski, adj. allegorisch, Cig., Cig. (T.).
aleksandrīn, m. der Alexandriner, (neka vrsta stihov), Jan., Cig. (T.).
aleksandrīnəc, -nca, m. = aleksandrin, nk.
alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
ālga, f. die Alge; sladkovodne, morske alge, Tuš. (R.).
ālgebra, f. računstvo s pismenkami, die Algebra.
algebrājski, adj. algebraisch, Cig., Cel. (Ar.).
alhimȋja, f. = alkemija, Cig. (T.).
àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! (iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.-C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče-Levst. (Rok.).
àliboj, conj. = ali 1) in 2), Rez.-Baud.
aligācijski, adj. a. račun, die Alligationsrechnung, Cel. (Ar.).
aligātor, -rja, m. der Alligator, Jan., Erj. (Ž.).
aliterācija, f. der Stabreim, die Alliteration.
ālk, m., pl. alki, die Alken: veliki a., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).
alkāli, -ija, m. das Alkali (chem.); — prim. lužnina.
alkālije, f. pl. Alkalien, Cig. (T.).
alkālijski, adj. alkalisch, Cig. (T.).
alkaloīd, m. das Alkaloid.
alkemȋja, f. die Alchemie (Alchymie), (alkimija) Cig., Jan.
alkohōl, m. čisti vinski cvet, der Alkohol.
alkohōlnat, adj. alkoholhältig, nk.
alkorān, m. der Alkoran, der Koran, Cig., Jan.
almanāh, m. poučen ali zabaven letnik, der Almanach.
almȃra, f. = omara, Valj. (Rad).
álmoštvọ, n. = almožna, Mur., (almuštvo, Habd.).
álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
álmožnik, m. 1) der Almosenvorsteher (almužnik) Habd.; — 2) der Pfründler, Cig.
āloa, f. die Aloe, Cig., Jan.; stoletna a., die hundertjährige Aloe, Tuš. (R.).
alōd, m., Cig., Jan.; pogl. alodij.
alōdij, m. freies Erbgut, das Allodium, nk.
alodijālən, -lna, m. Allodial-, nk.
alopāt, m. der Allopath.
alopātičən, -čna, adj. = alopatski, Jan.
alopatȋja, f. die Allopathie.
alopātski, adj. allopatisch, nk.
alotropȋja, f. die Allotropie (chem.), Cig. (T.).
ālt, m. die Altstimme, Jan., nk.
altāna, f. der Altan, Cig.; prim. it. altana.
altár, -rja, m. der Altar.
altīst, m. der Altist.
altīstinja, f. die Altistin, Jan., nk.
alumnāt, m. das Alumnat (nav. = duhovsko semenišče).
alȗn, m. der Alaun, Cig., Cig. (T.); pogl. golun.
amalgām, m. kovinska spojina z živim srebrom, das Amalgam; kositerni, zlati a., das Zinn-, Goldamalgam, Cig. (T.).
ȃmanje, n. das Visieren eines Fasses, Cig., DZ.
amarẹ̑lica, f. = marelica, Dict., Z.
ȃmati, -am, vb. impf. den Inhalt eines Fasses mit dem Visierstab messen, Dol., Št.; — iz nem. "ahmen".
amazōnka, f. die Amazone, Cig., Jan.
amazōnski, adj. Amazonen-, Cig.
1. áma, f. der Visierstab zur Messung des Inhaltes eines Fasses; sod je na ami = es ist schon wenig Wein mehr im Fasse, Z.; — iz nem. Ahm.
2. áma, f. = dojka, die Amme; — iz nem.
ȃmba, f. die Ambe, ambo zadeti v loteriji; (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
āmbra, f. neka dišeča tvarina, der Amber (Ambra), Cig., Jan.
ambrōzija, f. Ambrosia, die Götterspeise.
ȃmčič, m. ein Kind in der Ammenpflege, C.; — prim. ama.
ȃmen, adv. Amen! amen je, = es ist aus! es ist nicht mehr zu helfen.
ametīst, m. der Amethyst (min.).
ȃmica, f. = krača, SlGor., Soška dol.-Erj. (Torb.); — iz nem. "Hamme"; prim. hamica.
ámiti, -im, vb. impf. säugen (als Amme), SlGor.-C., Gor.; a. otroka, Ptuj-C.
ȃmka, f. dem. ama; die Amme, C.
ámljenje, n. die Ammenpflege: otroka na a. dati, Gor.
amnestȋja, f. splošno pomiloščenje, die Amnestie.
amōnij, m. das Ammonium (chem.), Cig. (T.).
amōnijak, m. der Ammoniak (chem.).
amōnijakast, adj. ammoniakhältig, Cig.
amōnijakov, adj. Ammoniak-, Cig.
amortizácija, f. razveljavljenje (dolžnega pisma), razdolžba, die Amortisation.
àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).
ȃmstvọ, n. die Ammenschaft, Mur.; v amstvo dati, SlGor.-C.
ȃmša, f. die Trappe (otis tarda), V.-Cig.
àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
anāfora, f. die Anapher (eine Redefigur), Jan.
anahronīzəm, -zma, m. pomota glede na čas (dobo), der Anachronismus, Cig. (T.), nk.
anakōnda, f. die Anakondaschlange (boa scytale), Erj. (Ž.).
analītičən, -čna, adj. analytisch, Cig., Cig. (T.), nk.
analītika, f. die Analytik, Cig. (T.).
analīza, f. razkroj (chem.), razklad (gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
analogȋja, f. die Analogie; — prim. nalika.
ānanas, m. die Ananas (bromelia ananas), Cig., Jan., Tuš. (R.).
anapēst, m. der Anapaest (stopa ˘˘‐).
anarhȋja, f. die Anarchie, Cig., Jan., nk.; — prim. brezvladje.
anarhȋjski, adj. anarchisch, Cig.
anarhīst, m. der Anarchist, nk.
ánati se, -am se, vb. impf. sich hüten, meiden, Dict., Mur.; anaj se vina, M.; ptica se gnezda ana, Št.-C.; a. se česa, sich einer Sache begeben, Cig., (vanati se, Ravn.); prim. srvn. anen, entbehren, Mik. (Et.).
anatōm, m. der Anatom, Cig., Jan.
anatomȋja, f. die Anatomie; — prim. razudba.
anatomȋjski, adj. = anatomski, Cig.
anatōmski, adj. anatomisch, nk.
ančèš, adv. = anti češ, češ, Levst. (Sl. Spr.); išči pod: hoteti.
ànda, conj. = ada, C., Mik., kajk.-Valj. (Kres).
andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.-Valj. (Rad).
andrę̑səlj, -slja, m. = adreselj 2), vzhŠt.-C.
andrę̑səljnatən, -tna, adj. dem Knöterich ähnlich: andreseljnatna ajda, leerer Buchweizen, C.
ȃndrkva, f. = redkev, Valj. (Rad).
andrǫ́ga, f. das Rothauge, die Rohthfeder (scardinius erythrophthalmus), Mursko polje, Ljub.-Erj. (Rok.).
anekdōta, f. die Anekdote.
aneroīd, m. das Aneroidbarometer, Cig. (T.).
ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
ángelčək, -čka, dem. angelec.
ángeləc, -gelca, m. dem. angel.
angēlika, f. die Brustwurzel (angelica), Cig., Hlad.
ángelski, adj. Engel-, englisch; angelsko češčenje, der englische Gruß; angelska nedelja, der Schutzengelsonntag.
angúrija, f. die Angurie, die Wassermelone (cucurbita citrullus); prim. it. anguria.
àni, conj. = niti: ani — ani, weder noch, ogr.-C., Rez.-Baud.
anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.-Baud.
animālən, -lna, adj. animalisch; animalno živčevje, animalisches Nervensystem, Cig. (T.).
ȃnkrst, m. der Antichrist, Z.
ȃnkršt, m. = ankrst, Z.; oj ti ankršt grdi! Erj. (Torb.).
ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.-Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.-Levst. (Sl. Spr.).
anokòj, conj., C., Rez.-Levst. (Sl. Spr.); pogl. anikoj.
anomālən, -lna, adj. anomal, nk.; — prim. nepravilen.
anomalȋja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
anováti se, -ȗjem se, vb. impf. = anati se, Cig.; (Bog) se ne anuje lic ino se ne da podkupiti, Ravn.
1. ano, adv. = onoj (nam. ono), vor längerer Zeit, neulich, SlGor.-C.
2. ànọ, conj. 1) = in, Goriš., Rez.-Levst. (Sl. Spr.); — 2) = an, sondern, aber, C.
antārktičən, -čna, adj. ob južnem tečaju ležeč, antarktisch, Jes.
ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.-Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.-Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.-Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.-Svet. (Rok.).
antīčən, -čna, adj. antik, Cig. (T.); (tudi rus.).
antīka, f. starina, die Antike, Cig., Cig. (T.).
àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.-Kres.
antikrȋst, m. der Antichrist.
antikvár, -rja, m. starinar, der Antiquar.
āntimon, m. der Spießglanz, das Antimon.
antipātičən, -čna, adj. antipathisch, nk.
antipatȋja, f. po zoprnosti zbujeni afekt, die Antipathie.
antologȋja, f. die Anthologie; — prim. cvetnik.
antropolōg, m. der Anthropolog.
antropologȋja, f. die Anthropologie; — prim. človekoznanstvo.
ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.-Mik.; (nav. antvela, antula); prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
aorīst, m. der Aorist, (gramm.).
aōrta, f. velika odvodnica, die Aorte.
ápa, m. = japa, ogr.-Valj. (Rad).
aparāt, m. priprava, der Apparat.
ápat, m., Mur., pogl. opat.
apatȋja, f. die Apathie, die Gefühllosigkeit.
apelācija, f. priziv, die Appellation.
apelācijski, adj. Appellations-.
apercēpcija, f. die Apperception, Cig. (T.); — prim. primena.
áperək, -rka, m. der Knirps, (morda nam. operek), Lašče-Erj. (Torb.); — prim. paperek (paberek).
apetīt, m. der Appetit.
apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).
apnaríca, f. die Kalkbrennerin; die Kalkhändlerin.
apnarȋja, f. = apnarstvo.
apnáriti,* -im, vb. impf. sich mit der Kalkbrennerei, mit dem Kalkgeschäfte abgeben.
apnáriti (dodatek k slovarju), -ȃrim (nam. -im).
apnárjenje, n. das Kalkbrennen, das Kalkgeschäft.
apnárnica, f. die Kalkbrennerei, Jan.
apnárski, adj. Kalkbrenner-; Kalkhändler-.
apnȃrstvọ, n. das Kalkbrennergewerbe, das Kalkgeschäft.
ápnast, adj. 1) Kalk enthaltend, mit Kalk beschmutzt, kalkig; — 2) dem Kalk ähnlich, kalkicht.
ȃpnat, adj. kalkig.
apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.
apnę̑nast, adj. kalkartig, kalkicht, Cig., Jan.
apnę̑nəc,* -nca, m. der Kalkstein, Cig., Jan., nk.
apnę́nəc (dodatek k slovarju) (nam. apnę̑nəc).
apnę̑nica, f. 1) der Kalkofen; — 2) die Kalkgrube.
apnę̑ničar, -rja, m. der Kalkbrenner, Cig.; — prim. apnar.
apnę̑nik, m. = apnenec, Mur., Cig., Jan.
apnenína, f. die Kalkerde, Cig.; pogl. apnenka.
apnę̑nka,* f. die Kalkerde, Cig., Jan., C.
apnę́nka (dodatek k slovarju) (nam. apnę̑nka).
apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
apník, m., Cig., pogl. apnenec.
apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.
ápniti, -im, vb. impf. 1) zu Kalk brennen, calcinieren, Cig.; — 2) kalken: a. kože, mit Kalk beizen, Cig., Jan.
ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
apnogȃsəc, -sca, m. der Kalklöscher, Jan.
apnomę̑rəc, -rca, m. der Kalkmesser, Cig., Jan.
apnováti, -ȗjem, vb. impf. kalken, Mur.; — mit Kalk düngen, Nov.-C.
apnovȋt, adj. kalkhältig, Cig., Jan.
apnovítən, -tna, adj. = apnovȋt, Jan.
apnožgȃvəc, -vca, m. der Kalkbrenner, Jan.
apnjáča, f. das Kalkwasser, C.
apodīktičən, -čna, adj. neovržen, apodiktisch, Cig. (T.).
apǫ̑stelj, -telja, (nav. -teljna), m., pogl. apostol.
apǫ̑stol, m. der Apostel, Jan., Krelj, Schönl., Kast., Levst. (Sl. Spr.).
apostǫ̑lski, adj. Apostel-, apostolisch; apostolska cerkev, vera; — glede na naglas prim. lat. apostolicus, nem. apostolisch.
apǫ̑stolstvọ, n. das Apostelamt, das Apostolat, Jan., Cig., (apostǫ̑lstvo, Mur.).
apostrōf, m. der Apostroph (znamenje ' ).
apotę̑ka, f. die Apotheke; — prim. lekarnica.
apotę̑kar, -rja, m. der Apotheker; — prim. lekarničar.
apotę̑karica, f. 1) die Apothekerin; — 2) eine Art Birne, (tudi: mohorica), C.
aprȋl, m. der Monat April.
aprȋlov, adj. = aprilski, M.
aprȋlski, adj. April-; aprilsko vreme, Aprilwetter, Mur.
aptážica, f., Npes.-K., pogl. opatica.
áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.
àr,** conj. denn, weil, Habd., ogr.-C.
ār (dodatek k slovarju), m. ploskovna mera, der Are.
ára, f. das Angeld, die Darangabe; aro dati, vzeti; prim. it. arra, bav. arr, f.
arabēska, f. slikarski okrasek, die Arabeske.
árak, m. der Arak (neka žganjica), Cig.
áras, m. härener Zeug, ein daraus gemachter Weiberkittel, Mur.; prim. srvn. arraz, leichtes Gewebe aus Wolle, (po mestu Arras, kjer so nekdaj tako blago delali), C.; — prim. raš.
árasast, adj. aus härenem Zeug: arasasta plahta, härener Teppich, Jap.
árasov, adj. = arasast: arasova suknja, Dict.
árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.
árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.-Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.
árbola, f. der Mastbaum, Prim.; prim. it. albero.
ardę̑səlj, -slja, m. = adreselj, Lašče-Levst. (Rok.).
árdrati se, -am se, vb. impf. hadern, Meg., Dalm.; — iz nem.
ardrę̑sən, -sna, m. = adreselj 2), der Knöterich, C.
ardrȋja, f. der Hader, Meg., Trub., Dalm.; — prim. ardrati se.
areomētər,** -tra, m. das Araeometer; — prim. gostomer.
áres (dodatek k slovarju), m. dünner Nebel vor Sonnenaufgang, Poh.
áresən (dodatek k slovarju), -sna, adj. neblig: aresno je = ares je, Poh.
arhángel, m. der Erzengel.
arhángelski, adj. Erzengel-.
arhidijākon, m. cerkven dostojanstvenik, der Archidiakon.
arhimandrīt, m. pravoslaven cerkven dostojanstvenik, der Archimandrit.
arhipēl, m. otočnato morje, der Archipel, Cig., Jes.
arhipēlag, m. = arhipel, Cig. (T.), Jes.
arhitēkt, m. der Baukünstler, der Architekt.
arhitektūra, f. die Architektur.
arhīv, m. pisemska shramba, das Archiv.
arhivár, -rja, m. der Archivar, Cig., Jan., nk.
arhīvski, adj. Archivs-; arhivska pisarnica, DZ.
ārija, f. napev, die Arie.
aristokracȋja, f., Cig., Cig. (T.), pogl. aristokratija.
aristokrāt, m. prijatelj boljarstva, boljar, der Aristokrat.
aristokratȋja, f. die Aristokratie, nk.
aristokrātka, f. die Aristokratin, nk.
aritmētičən, -čna, adj. arithmetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
aritmētika, f. računstvo s številkami, die Arithmetik.
arkāda, f. die Arkade, der Bogengang, Cig.
ārktičən, -čna, adj. ob severnem tečaju ležeč, arktisch, Cig. (T.), Jes.
armáda, f. die Armee; prim. it. armata.
armádən, -dna, adj. Armee-.
armȃn, m., Jan., pogl. rman.
armȃnəc, -nca, m., Cig., pogl. rmanec.
ȃrnica, f. das Bergheu, Z., Gor.; — die Bergwiese, Dol.; — prim. arovica.
ārnika, f. Wohlverlei (arnica montana); — prim. brdnja.
árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
arōma, f. prijetna dišava, das Aroma, nk.
aromātičən, -čna, adj. aromatisch, nk.
árovica, f. das weiche Haar von Pferd und Rind; die Schabwolle; — iz nem. Haar.
ársast, adj., Šol., pogl. arasast.
ȃrsati, -am, vb. impf., Cig., pogl. rsati.
ársejica, f., Robič (Nkol.), pogl. jaščerica, martinček.
arsenāl, m. orožarnica, das Arsenal.
arsēnik, m., Mur., Cig., Jan., pogl. arzenik.
artičōka, f. die Artischoke (cynara scolymus), Cig., Jan.
artiljerȋja, f. die Artillerie; — prim. topništvo.
artiljerīst, m. der Artillerist.
ārza, f. povzdig v verzni stopi, die Arsis, nk.
arzēn, m. das Arsen (chem.).
arzēnik, m. der Arsenik; — prim. mišnica.
arzēnikov, adj. Arsenik-: a. prah; arzenikove saje, der Hüttenrauch, Cig.
ȃržat, m. = aržet, Valj. (Rad).
ȃržet, m. 1) = žep, die Kleidertasche; — 2) die Minenkammer, V.-Cig.; prim. srvn. eser, nvn. aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
às, interj. o weh! (izraža bolesten občutek na telesu, n. pr. če se kdo opeče, udari itd.).
ās, m. das Aß im Kartenspiel.
àsa, interj. = as, M.
ásəłnica, f. neka trava za aslo, Fr.-C.
ásəłnjak, m. der Seidelbast (daphne mezereum), C.
ásəłski, adj. aselska roža = aselnica C.
ásəłščica, f. = aselnica, C.
asēsor, -rja, m. der Assessor, Cig., Jan.; — prim. prisednik.
āsfalt, m. zemeljska smola, der Asphalt, Cig., nk.
asignācija, f. die Assignation, die Anweisung, Cig., Jan.
asistēnt, m. pomočnik, der Assistent.
ȃskati, -am, vb. impf. as rufen, C.
ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.-C., BlKr.; prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.
asocijācija, f. druženje, die Association: a. idej, die Ideenassociation, Cig. (T.).
asonāncija, f. der Anklang, die Assonanz, Cig. (T.).
àst, interj. = as! Cig.
astātičən, -čna, adj. astatisch (phys.): astatična igla, die astatische Nadel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
astēničən, -čna, adj. slabilen, asthenisch: astenični afekti, Lampe (D.).
asteroīd, m. majhna premičnica, der Asteroid, Cig. (T.), nk.
astrolōg, m. der Astrolog; — prim. zvezdogled, zvezdar.
astrologȋja, f. die Astrologie.
astronōm, m. der Astronom; — prim. zvezdoslovec.
astronomȋja, f. die Astronomie; — prim. zvezdoslovje.
astronōmski, adj. astronomisch, Žnid.
ȃščerica, f., Cig., C., pogl. jaščerica.
ȃškerica, f. 1) = jaščerica 1), Cig.; — 2) = jaščerica 2), Josch.
áškrc, m. ein Abschnitzel von Tuch, Leinwand, Leder und drgl. Mur., vzhŠt.; (menda nam. aškrtec, dem. aškrt).
áškrt,* m. = aškrc, Pohl., Mur.
áškrt (dodatek k slovarju), m. prim. nem. Anschrot = štritof 1) (?).
áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.-Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče-Levst. [Rok.]); prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.
áta, (gen. ȃta), m. der Papa (največ v otročjem govoru).
ȃte, -eta, m. = ata, Dol.
ateīst, m. bogotaj, der Atheist, Cig., nk.
ateīzəm, -zma, m. der Atheismus, Cig., nk.
ȃtej, m. = ata, Mur., Cig., Jan., Št., Kor.
ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.-Valj. (Rad).
atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.
átlas, m. der Atlas, (neko svilnato blago).
átlasar, -rja, m. der Atlasweber, Cig.
átlasast, adj. atlasartig.
átlasov, adj. aus Atlas.
atlēt, m. borec, der Athlet.
atlētski, adj. athletisch, Jurč.
atmosféra, f. die Athmosphäre; — prim. ozračje.
atmosférən, -rna, adj. atmosphärisch, Cig. (T.).
atmosfȇrski, adj. atmosphärisch, Cig., Cig. (T.).
atōm, m. nedeljivi, enoviti delek, das Atom.
atōmən, -mna, adj. Atom-, Cig., Cig. (T.).
atōmski, adj. Atom-, Cig., Cig. (T.).
atribūt, m. das Attribut; — prim. pridevek.
atributīvən, -vna, adj. attributiv, nk.
atȗt, m., Cig., pogl. adut.
avarȋja, f. = havarija, Cig. (T.).
ȃvba, f. 1) die Haube; pogl. čepica; — 2) der zweite Rindsmagen, die Haube, Cig.; pogl. kapica; — iz nem.
ȃvbe, interj. = joj! Kast., Npes.; — = oj, ei! (izraža nevoljo): avbe, kaj boš to govoril! — iz nem. au weh!
ȃvber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek itd., kar voda nanese, Kot Koboridski-Erj. (Torb.).
avdītor, -orja, m. vojaški sodnik, der Auditor (nav. auditōr).
avdītorstvo, n. das Auditoriat, Cig.
avdráč, m. = puran, Bes.
avdráti, -ȃm, vb. impf. kaudern, (o puranu), Cig.
avgȗst, m. der Monat August.
avgustīnəc, -nca, m. der Augustinermönch, Jan.
avguštȃna, f. neko grozdje, Ip.-C., Z.
avskultānt, m. der Auscultant, Cig., nk.; — prim. prislušnik.
ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj-C., C. (Vest. I. 78.).
ȃvšast, adj. dumm, tölpelhaft.
avtomāt, m. der Automat, priprava, ki se sama giblje.
avtonomȋja, f. die Autonomie; — prim. samouprava.
avtonomīst, m. der Verfechter der Autonomie, der Autonomist, nk.
avtopsȋja, f. die Autopsie; — prim. samovid.
āvtor, -rja, m. začetnik, pisec, der Autor.
āvtorstvọ, n. die Autorschaft, Cig.
āzbuka, f. die Azbuka, das altslovenische Alphabet.
ȃžar, -rja, m. = aržet, SlGor.-C., Dol.
aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.-C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.-C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
ážija, f. das Agio, Jan., Cel. (Ar.).
1. ȃ, interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
bábast, adj. 1) altweibisch, Mur., Mik.; — 2) weibisch, feige, Cig.
babȃvs, m. altes Weib (zaničlj.), Mik.
bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.-Baud.
babẹ̑la, f. älteres Weib (zaničlj.); blatne in razcapane babele, LjZv.
babę̑nta, f. = babela, C.
bȃbež, m. 1) der Weibernarr, der Frauenknecht, Mur., Cig., Jan., Met., Št.; — 2) weibischer Mann, die Memme, Cig., C.; — 3) das schwarze Wollkraut (verbascum nigrum), Medv. (Rok.).
bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.-C.; — 7) neka hruška, Maribor-Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj-C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; (prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
bábičast, adj. kernlos: babičasta (= gluha) ajda, Z., Gor.; — prim. babica 8).
babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.
babičeváti, -ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Cig., DZ.
bȃbičinski, adj. Hebammen-, Mur.
bábičiti, -im, vb. impf. Geburtshilfe leisten, Mur.
bábička, f. altes Mütterchen, Mur.
bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).
bȃbinski, adj. altweibisch, ogr.-Mik.
bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; (nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
bȃbiški, adj. Hebammen-: babiška učilnica, DZ.
bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
bábiti,* -im, vb. impf. Hebammendienste leisten, Mur., Cig., Jan.
bábiti (dodatek k slovarju), bȃbim (nam. -im).
bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.-Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).
babjesŕčən, -čna, adj. feig, Cig.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 171920 zadetkov.