Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 3. 2020.

*morati nedov.F9, debeo serviremorem ſlushiti; decumanus agernyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportetje potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -umkateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumaticaorgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -umkateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardovaṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempusraven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -umṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
a mF2, elementumtudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareuskateri otroke vuzhy, a, b, c
abarat mabrótonum, -nitrava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat
abecedar mabecedariusabecedár
abranek mcorustudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4
abromek mnucamentum, -tizoffilzi, ali abromki na oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim
abronek mF2, pappus, -piabronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; tannusabronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
abtoh minvolucreeniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
adler prim. odler 
advent madventus, -usprihod, prihudnîa, advent pred Boshizhom
afinic gl. afinjec 
afinja žF4, resimus, -a, -umklukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena Affina; ſimia, -aeena affina; ſimius, -ÿene affine moṡhyz; ſphinx, -gis, vel ſphingosene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
afinjec mſimiolus, -lien affiniz
agštajn mF3, electrum, -triagſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l; gagates, -tisen zherni agſtain, ali ták kamen; langurium, -ÿagſtain, en ṡhlahtni kamen; prim. akštajn 
ah medm.F5, vah, ah, deridentis. Math:27.v.90. Et gaudentis. Isa:44.v.16; ehenah, avbe! hehen, interiectio dolentisach; utinamah de bi, Búghotel; utinam deus daretah de bi Búg dal
ahker mF5, menianum, -nien ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6; pergulaen ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿena loupa, ali ahker pred hiſho; protecta, vel Projectaperſtreiſhki, ali ahkerji per hiſhah; ſpeculaenu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali ahker
ahkerec mprojecta, -orumahkerzi, vun iṡ ſtreihe porinîeni, ali ganki per hiſhah
ahtanje sinspectiopomerkanîe, ogledanîe, ahtanîe, pergledanîe
ahtati nedov.F3, attendereahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; observabilis, -lena kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; subnotarepomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; prim. neahtati 
ahtati se nedov.F2, floccifaceremalu ſhtimati, ali malu ſe ahtati ene rizhy; postferreſe ne ahtati; prim. neahtati se 
ahtenga žF6, conspicariahtengo iméti; evigilatus, -a, -umgori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tisnepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueripogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilarevahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -usſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy
aj medm.F3, eugeai; euge ſerve boneai ti dober hlapez; hemzhudu, ai
ajbež mhibiscus, -ci, vel hibiscumtá veliki divji ſliṡ, ſicer aibeṡh imenován
ajd1 mF2, gentesAidje: tudi eniga rodá; gentilisAid, Aidjoṡki
ajd2 mF5, marsen pild, katerigo ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; minerva, -aeena boginîa per Aidjih s'imenom Pallas; nebridesena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; paganus infidelisen Aidt, nevernik, pogán; proselytusen Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1
ajda žpanicum, -ciaida: en nagel ſtráh pres urṡhoha
ajdjoski prid.gentilisAid, Aidjoṡki
ajdjovski prid.gentilitius, -a, -umAidjouṡki: tudi kar eni ṡhlahti ſliſhi
ajdovnik mpanis paniceusaidovnik
ajdovski prid.F7, asphodelusẛlati korèn, Aidovska roṡha; aulaeumen tebih, ſhpaliera, aidousku ſuknu, turṡki tebih; camoenae, -arumteh devèt Aidovskih pevken; Hercle, vel Herculeena Aidovṡka perſega; martius, -a, -umkar timu Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi; phanum, -ni, vel fanum, -niena Aidovṡka Cerkou; phrygio, -onisen moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
ajdovski prid.F2, delphinium ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli [str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]
ajdovščina žgentilitasAidovṡzhina
ajfer mF2, fervor, -risvrozhúſt, aiffer, divjanîe; zelus, -liaifir, aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe
ajfranje sF2, aemulationenavidoſt, aifranîe, nevoſhlivoſt, savidost, suparstanîe; zelotypia, -aeaifranîe, ṡavidlivoſt
ajfrar mF3, zelotes, -tisen aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14; zelotypesaifrarji; zelotypus, -a, -umṡavidliviz, aifrar, nevoſhliu
ajfrarski prid.zelus, -liaifir, aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe
ajfrati nedov.F2, aemulariaifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi, ṡhou djati; zelareaifrati, ṡaviditi
ajželjc mF6, caſeale, -listudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi, aiṡhilz; cloacarius, -rÿkateri ſerilnike, ali aiṡhilze treibio; latrina, -aelaibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi, aiṡhilz; locus secretusṡkrivnu meiſtu, aiṡhelz; ruder, vel rudustá neſnaga v'aiṡhilzih; tenasmus, -miteṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè
ak mF6, conamentum, -tienu orodje ẛa vunkai vlézhi, kléṡzhe, ali ak; harpagares'akom kai k'ſebi vlézhi, potegniti; humatus, -a, -ums'aki nataknîen, klukaſt; lupus, -pivolk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; uncinus, -niena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -cien ák, ali akel
akel mF4, hama, -aeena velika ṡheleṡna kluka, ali akel; harpago, -onisen akel, ena kluka; uncinus, -niena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -cien ák, ali akel
akelc mF2, concinulusakelz; ligellum, -liv'miſhnizi akelz
ako vez.F25, agesisli daile aku ti hozheṡh; anaku je; capsisvṡami aku hozheṡh; libetaku lubi, aku dopade, dopade, lubi; niaku ne, zhe ne; nisiaku, ſamuzh, ampák; prolusionaprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku ta ygra bode prou, ali nikár; proxeneta, -aekateri podkupuje, tú je, aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim; quamquamDe bi ravnu, aku ravnu; secundèaku od kodai; ſiaku, debi: ſi fieri potestaku je mogozhe; ſicubiaku kei; ſinakune; ſiquandoaku kadai; ſiquidaku kai; ſiquis siqua, siquodaku gdú; ſi ullusaku gdú; utrùmaku
akolih vez.F3, etsiakolyh, naiſi; quamvisnaiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; tametsiakulyh, zhelyh
akštajn mgleſsum, -siakſtain; prim. agštajn 
al mF4, angvillaen aal, riba dolga, opolẛlak; conger, et congrusmorṡki all, riba; muraena, -aeena morṡka riba, enaka eni kazhi, tú je al; muraenaein Pricks, ala, al
ala žF2, congrusconger, morṡka alla; muraenaein Pricks, ala, al
aleksandrinski prid.carpophillumAlexandrinskiga lorbarja drevú
alftra žcapistrumena alftra, uṡda: korba koinîu na glavi
alftrati nedov.capistraretudi uṡdati, alftrati
ali vez.F3102, aceuereokiſſati, ali kiſſiliti, ali kiſſilu ſturiti; addicereperſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti; adinereblisi, ali notar poſtaviti; adirek'enimu poiti, ali priti; aditus, -uspriſtop, ali perſtop; advectereſem ali tiá pelati; anilitasbeila ali ſiva ſtarost; anteriusſprédai, ali naprei; autali; erivarevodó reſpelati, ali is potoka ſem ter tam odpelati; natatorkateri plava, ali kir plava; oblangvereſlab, ali truden biti, oſlabiti; praeterveheremimú pelati, ali daile pelati; ſideralis, -letega ṡveiṡdja, ali kar tem ṡveiṡdam, ali ṡveiṡdju ſliſhi
almara žF3, mactra, -aekruſhna ṡhkrinîa ali almara, kadunîe ṡa teſtú; panariumkruſhna ṡhkrinîa, almara, ali kamra; vestiarius, -a, -um, vestiaria arcaṡhkrinîa, ali almara ṡa gvante; prim. ormara 
almarica žF2, loculusenu maihinu meiſtize, ṡhkriniza, almariza, truṡhiza; panariolum, -likruſhna ṡkriniza, almariza, ali kamriza
almožna žF2, eleemosynaAlmoṡhna, Buga imè dajanîe; mendicarepetlati, almoṡhno proſſiti
altar mF8, altareen Altár; araen Altár, andoht, poſviteliszhe; cornu accipitur1. ẛa vogál Altarja; cornu Altarisvogil per Altarju; fumans araAltar h'kadenîu; retiaculumen garter, ali mreṡhiza zhes Altár. Exod:38.v.5; ſtaurachiumen malan antipendium pred Altarjam; struere donis Altariana Altarje dary poloṡhiti; prim. oltar 
ama žF6, fasenninaeſo te péſmi, katere Ama poye, de deite saſpy; feſseriaete péſmi, katere Ama poye kadar ṡyble; mansum, -sitú ṡvezhenîe, kakòr te Ame délajo, kir tó jeid sdvezhè, kadar te otroke pitajo; nutritia, -orumlon ene Ame; nutritia, -orumtá lon eni Ami; nutrixAma
amarelica žF4, armeniacum, armenica malusamarellize, ſád inu drivú; ceraſa aprunianaamaréliza; hermelinusAmarélize, bréṡquize; mygale, hermelinusAmarelize, bréṡquize. Lev:11.v.30
ambasada prim. ambasciada 
ambasador prim. ambašator 
ambasator mlegativumdanarji na raiṡho dani enimu Ambaſſatorju, ali ſlu
ambasciada žF2, legatio, -onisſelſtvú, ali ambaṡciada; legationem gerereenu ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati
ambašator mlautia, -orumdary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali
ampak vez.F4, amuſsus, -sinevmétalen, kir nyzh ne ẛná, ampák v'piſmi; empiricuskateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; nisiaku, ſamuzh, ampák; sedampák
an1 gl. en 
an2 prim. aniti ipd.
anaisti gl. enajsti 
ananje svitatioognivanîe, ananîe
anati se nedov.F4, devitareſe anati, ſe ognivati; evitareſe anati, ogniti, ſe vbraniti, odtiti, odbéṡhati; vitabundus, -a, -umkateriga ſe imamo ogniti, ali ſe ga anati; vitareſe anati, ſe ogniti, ali ognivati
andel mF4, ardalioen napoſſejeniz, ẛazhenîavez vſih ẛhleht andlou; commerciumdjanîe, dolgovanîe, andel, kupzhovanîe; factiosus, -a, -umpuntarṡki, ſhtiftar hudih andlou; praevaricatiopreſtoplenîe oblube, fólṡh andel, preſtop, pregréſhenîe
andlan del.tractatus, -a, -umandlan
andlanje sF3, pertractatioandlanîe; tractabilis, -lelagák ṡa andlanîe; tractatio, tractatus, -tusgoſtovanîe, andlanîe
andlati nedov.F7, conversariv'kupai andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati; linarius, -rÿkateri s'predivam andla, ali baratá; negotiarikupzhovati, rovnati, andlati; pertractaremozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti, andlati; praevaricaripreſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu andlati; tractareandlati, zeino, kúp, ſvit délati
andoht žF4, araen Altár, andoht, poſviteliszhe; devotioandoht: tudi obluba; pietasbrumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; religiosèpo duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo
andohtljiv prid.pia, -aeandohtliva, brumna
andohtljivo prisl.F3, devotus, -a, -umandohtlivu poboṡhen; perattentès'fliſſih merkanîam, cilú andohtlivu; pièbrumnu, Bogabojezhe, andohtlivu, Bogabojezhnu
angel mF3, angelusen Angel, en ſel, en oẛnanîaviz, oẛnanenyk; exterminator Angelustá konzhavṡki Angel; genius, -nÿnatura, en hud, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe
angelika žF4, caulias, -liaeena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je Angeliki glyh oẛmena; laserpitium, -tÿje en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza angelica; magudaris, vel magydarisenu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; ſilphium, -phÿen ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio de letú ṡeliṡzhe je angelica
aniti (an iti) nedov.F8, attinetantizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; mea interesttú mene angrè; me concernitmene angrè; me non concernitmene nyzh an ne grè; puerilis, -leotrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè, otrozhji; quid ad te? kai tebe angrè, kai je tebi mari? raré forensiumkar pravd angrè; tua interesttebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu
antičejoč del.concernensantizhejózh
antikati nedov.F2, attinetantizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; concerneregledati, antikati
antimonij mstibium, -bÿena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh, antimonÿ, gláṡh, lipotiza
antipedium mſtaurachiumen malan antipedium pred Altarjam
antla, antlja prim. antvila 
antverh mF5, artificiummoiſtria, antverh, kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe; faber, -brien déloviz eniga antverha; opificiumantverh, moiſtria; organicèſe pomikovati, ṡkuṡi vſe ṡhlaht orodje: po kunṡhti, inu antverhi; pecuniosae artesdanarni antverhi, per katerih ſe doſti doby
antverhar mF7, artifexen kunſtin moiſter, antverhar, ṡaſtopin, vmétalin; banauſusen gmain déloviz, ali antverhar; cerdo, -onisſléherni antverhar; fabralis, et lekar enimu Antverharju ſliſhi; fabricatormoiſter ſléherniga délla, antverhar, déloviz; mechanicus, -cien zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar; opifex, -cisantverhar, v'délli moiſter
antverharski prid.opificium opera multa ſuntantverharṡkih déll je doſti, ali veliku
antverski prid.operae operarumantverṡka délla
antvila žF2, mantile, -lisantvila; mantileantvila, handzwähel
anvzeti se (an vzeti se) dov.F3, elaborareiṡdelati, dodelati, iṡdelovati, eniga velikiga délla ſe anvṡèti; haeres fiducariuskateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi; insisterenejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati
anzadeti dov.F4, attinetantizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tu ſluṡhi; jus actionumpraviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa anṡedene; jus rerumpraviza, katera blagá anṡedene; jus personarumpraviza katera persono anṡedene
apat mF4, abbas, -tisApat, duhouni ozha, opat; abbátia, -aeeniga Apata Closhter, ali prebivaliszhe; antistesen naprei poſtavlenik, ṡhkoff, appat, propṡt; archimandritaen Appat
apetit morexislusht, ali apetyt k'jeidi, lazhnoſt
apnenica žF4, calcaria, -aeApneniza; calcariuskateri apnenize ẛyda inu ẛhge; caminus ignis ardentisena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; fornax calcariaapneniza
apno sF2, calx, -cisapnu; maceria depulsaen ſuh pres apna podert ṡyd
apoteka žF6, ichryorolla, -aeviṡine mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym; lada, -aeenu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje ladanum; mithridaticum, -ci, vel mithridatumtriák s'opotèke; myrobolanum, -nije en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah delajo; myropolium, -lÿtú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo; oxymeli, vel oxymel, -lisenu ſiruperanîe v'opotéki s'medà, s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu
apotekar mF8, medicamentarius, -rÿkateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿenu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -aeApotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿApotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -aeen lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -aeen dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿeden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; ziziphaenu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo
apotekarski prid.F2, dosisena opotekarṡka mèra, ali vaga; ligura, -aeena apotekarṡka ṡhkatelza
ara žF2, arrha, -ae, arrhabo, -onisen ſtanovitni danár, dán ẛa Aro; ſubarrarearro dati, ali prejeti, ſe takú ṡaveṡati
aranica žleuconium, -nÿpavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati
arasov prid.endromis, -disena ṡjmṡka debela kmètiṡhka araſova ali masalanaſta ṡuknîa
arcat mF13, archiatrustá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; chirurgiakunṡht teh padarjou, ali Arzatov; chirurgusPadar, arzat, likár, kateri rane zeili; cteniatrus, -trien arzat ẛa konîe, ali ṡhivino; enchiridiontudi enu orodje teh Arzatou; medicamentarius, -rÿkateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; medicus, -cioṡdravlenyk, arzat; ophthalmicus, -ciozhy arzat; phtorium, -rÿvſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; ſplenium, -nÿv'kup ṡloṡhena rutiza, kater[o] arzati ṡa rane ... veṡhejo; trochiscus, -citaiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty Arzati ṡa arznio délajo; veterinarius, -rÿtudi en koynṡki arzat, ali ṡa ṡhivino; vulnerarius, -rÿen arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili
arcnavan del.praemedicatus, -a, -umeden poprei arznavan kakòr je bilú potreba
arcnija žF73, amuletumarznia, katera ſe na garlu obeiſha; anastomaticumarznîa, katera odpèra; antidotumarznia ẛa ſtrup pregnati; collyriumarznia ṡa ozhy; curari medicaminibuss'arzniami ſe oṡdraviti; dentifriciumarznia ṡa ṡobe beile délati; masticatoriumarznia, katera ſe dvèzhi; medicamentaImena teh Arznÿ; panchrestum, -tiena arznia, ṡa vſe boléṡni dobra; praecipua remediate narbulſhe arznie; remedium, -ÿarznia; theriaca, -aetriák, arznia is kazhyga meſſá
arcnioč del.medensarzniozhi, ceiliozh
arcnovanje sF2, medicatioceilenîe, arznovanîe; medicinalis, -lekar je h'ceilenîu, ali k'arznuvanîu
arcnovati nedov.F3, empiricuskateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; mederi, medicare medicariceiliti, arznovati; ocularius, -a, -umkateri ozhy arznuje
ardeč, ardečiti se, ardečobrad ipd. gl. rdeč rdečiti se rdečobrad ipd.
ardrati se nedov.F5, expostulareſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati; jurgareſe kreigati, ardrati; jurgiosus, -a, -umkateri ſe rad ardrá, inu kréga; rinariſe ardrati; rixariſe krégati, ardrati, prepirati
ardresen mcrataegonon, vel crataeogononardreſſen ṡeliṡzhe; prim. rdresen 
ardrija žF9, adjurgium, -gÿkrég, ardria; contentioarvanîe, krég, ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada; diſsensioṡuparnoſt, ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt; diſsiderev'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti; factio, -onisen punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy, ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy; jurgiaardrie; jurgiumkreig, ardria, ṡvada; rixa, -aeardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe; rixosus, -a, -umprepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu ardrie ṡazhenîa
ardrijast prid.comitialis homohudú jeṡni, ardriaſti zh[l]ovik, kateriga Boṡhya oblaſt mèzhe
arež žolyraareṡh
arfa žF6, cinyriss'arfami; citharacitre, laute, arfe; lyra, -aeLaina, ali arfa; nablium, -blÿpſalter, ali Arfe; psalterium, -rÿſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; pulsator chitaraekateri na Arfe bye
arfanist mlyristes, -aelainar, ali arfanyſt
arinčič maleculumarinzhizh
aring mF2, halec, vel Alex, -cisaring, ſleherne v'ſol poſtavlene ribe; halecaring, hering; prim. arink 
arink mF2, alex, -alicisarink, ſlana riba; haleculaena maihina ſlana riba, ṡlaſti arink cilú maihin; prim. aring 
arja, arjavast, arjou ipd. gl. rja rjavast rjov ipd.
arjoveč, arjovenje, arjuti ipd. gl. rjoveč rjovenje rjuti ipd.
armanica žparo, paronisena raṡboiniṡka armaniza, ali galea ṡa paidáṡh
arnčanje, arnčati gl. renčanje renčati 
arnož mF2, armaturaoroṡhje, arnoṡh; thorax, -cisena joupa, ali jopa: ṡheléṡni perſni arnoṡh, ali ṡhivotna bramba
arovnik mculcitra, culcitrulablaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik
art (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov), artič gl. rt rtič 
artičoka žF4, carduus hortensisaltilis, artizhoke; chinaraartizhoka ẛa jeiſti; cinara, -ae, et cinnaraartizhoke; strabilusartizhoka
aruvanje gl. ruvanje 
arvanje, arvati se gl. rvanje rvati se 
arznu gl. rezen 
arž, aržen gl. rž ržen 
aržet mF6, aſcoperakoſmata torbiza, vſinata torbiza, ali arẛhet; manticularivunkai s'arṡheta, ali torbe kraſti; pasceolus, -liena moſhna, ali uſſinat ṡhakel, arṡhet, ali torbiza; ſaccularius, -rÿkateri po arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe; zona, -aeen paṡ, ali ṡhakelz, tak arṡhet ali pas, v'kateri te danarje ſtavio; zonarius sectorkateri is arṡhetou krade, ali yh odréṡuje
aržetec mF2, locellus, -lien arṡhetez ali ṡhakelz; perula, -aeena torbiza, ṡhakilz, ali arṡhetiz
as mF5, centuſsisſtú aſſu, tú je ſtú kraizerjeu; treſsis, -sistri aſse vréden. 22. k. inu pul beilih danarjeu; triens, -tisen danar, velá tretji deil aſsis, dvei ṡhkuffizi, en drajer, ſoldyn, en noviz; victoriatusen danar je vergel nékadai pèt aſſeṡ; vigeſsis, -siskar dvaiſſeti aſſes velá, ali kar deſſet petyz velá
asa medm.aſsa, voxaſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati
asellus –, salpa, -aeje ena morṡka riba, ima ene ṡlate farbe proge po ſebi, nei ṡtokfiṡh, ṡakai ṡhtokfiṡh je Aſellus
ases, asis gl. as 
asla žurigo, -nisaſla, ena bolezhina: tudi ena arznia, katera ṡkuṡ, inu ṡkuṡ pezhe
athacus –, bruchusena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus
augustus mſextilisveliki ſerpán, Augustus, méſſiz
avba žF9, capillareauba ẛa laſſe: laſſe narejati; crinalis, et crinaleena auba ẛa laſſe, kar k'laſſam ſliſhi; reticulum, -limreṡhiza, ṡhtrikana auba; rica, -aeen ſhlár, ali ṡhenṡka auba na glavi; taenia, -ae, vel tenia, -aeena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; tiaraena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji inu kraili noſſili; vitta, -aeṡhenṡka auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena nozhna auba; vittatus, -a, -umkateri aubo noſſi
avbe medm.ehenah, avbe!
avbica žmitella, -aeena aubiza, ali peizhizha na glavi
ave Marija žrosarium, -rÿRoṡhenkranz s'temi ſtú inu pedeſſet Aue Mariami, inu s'petnaiſtimi ozhenaſhi
avgust mcondurdonenu ẛeliṡzhe s'erdezhim zvétjam. Augusta méſza zvétje; prim. augustus 
avšlok (avžlok) mF2, gabelabrodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi, aushlok; scripturiusna auṡhlokih ſhribar
b mF2, elementumtudi ti puſtobi, a, b, c; magister pedareuskateri otroke vuzhy, a, b, c
baba žF5, aniliterpo babje, kakòr ena baba; anusẛadnîza, rit: ena ſtara baba; crusmaen ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; doliaris anusena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en ſod; obstetrix, -cisbaba per porodu
babica žF11, abávia, -aeBabize mati, prebabiza; abavia. 4. Babize mati, prebabiza; abavúnculus, -lidedza, ali babize brát; abavunculus3. dédza, ali Babize brát; abmatértera, -aebabize naſhe ſeſtra, ali ozheta babiza; abmatertera3. babize nashe ſestra, ali ozheta babiza; aniculaena ſtara babiza; aviaBabiza; avia2. Babiza
babin prid.abmatértera, -aeBábina ſeſtra
babiti nedov.obstetricareper porodu pomagati, babiti
babje prisl.aniliterpo babje, kakòr ena baba
babji prid.imber grandinisdeṡh s'tozho, ali babja ſúl
bačar mcaſsidileeniga Tyzharja taṡhka, ali bàzhar
bačka žF2, bulga, -aetaṡhka, popotna torbiza, bazhka; marsupium, -pÿmoſhna, taṡhka, bazhka
bagaža žimpedimentum, impeditioṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe
bahati se (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov.strepere, strepitarebahati se [po Verant.101: Strepere, Räuschen, Bahati]
baisem, baisnica gl. basen basnica 
bajati nedov.F2, fabularibajati, baiſmi praviti; fabularibaiſmi praviti, bajati
bajer prim. vejer 
bajnperlini m mn.F2, paſsulaebainperlini, ſuhu groṡdyzhe; uvae paſsaebainperlini, ali ſuhu groṡdizhe; prim. bamperlini 
bakla žF6, faxbakla, en bintleht; flammigerareſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; funale, -lisena bakla, ali bintleht: zinṡhtrik; taeda, -aebakla; teda, -aeena bakla; tedifer, -ra, -rumkateri takeſhne bakle noſſi
baklica žfaculabakliza
balbirar minvolucreeniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
balena žF3, leviathanena Balena, ta narvekſha morṡka riba; orea, -aetudi ena morṡka riba, tem Balenam ſovraṡh; pristis, -tisena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna balena
balestra ždebacchare, vel ribaleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati
balestrati nedov.debacchare, vel ribaleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati, pyan divjati, norreti, vſe ẛapyti
balon mF2, follis pugilatorius, lusoriusbalon ṡa ygranîe; ſphaeristerium, -rÿena ygra s'ṡhogo, ali balonam, ſhula ṡa tako ygro
balta žclavaſheſtoperniza, batiza, balta, buṡdihán
baltora prim. valtara 
balzam mbalſamusenu lipú diſhezhe maṡilu, balẛam
balzamov prid.xylobalsamum, -mibolṡomoviga driveſſa leiṡ
bamperlini m mn.Astaphis, -dismorski grosdiki, ſuhu grosdizhe, bamperlini; prim. bajnperlini 
ban mpalatinus, -niBan, ali krailou nameiſtnik
bana žF4, labrum balneatoriumbana ṡa ṡkopanîe; ſolium, -lÿtudi ena bana, ali zhebar; sudatorium, -rÿpaiṡhtiba, ali bana ṡa potenîe perpravlena; vannus, -nivejalniza: ena bana
banda žF2, exiliumbanda, danu ſlavú is deṡhele; relegarev'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati
bandera žF4, anteſignanusjunazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro; ſignum, -niṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; subsignanuskateri ṡad ṡa bande[ro] ſtoji; vexillum, -libandèru, vel bandèra; prim. bandero 
banderče svexillatioſluṡhba tega fendriha, ali banderzha hlapza
banderišče spraefectus cohortisCapitán zhes enu banderiṡzhe ſoldatou
bandero sF5, antisignatuskateri v'boju ſtoy pred bandiram; aplustrebanderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; cohors peditumenu bandiru od 500. péiṡhzeu; signiferfendrih, kateri bandèro noſſi; vexillum, -libandèru, vel bandèra; prim. bandera 
bandit mF2, bannum, exilÿ locus: Bannitusbandiṡhán, bandyt; extorris, -risbandyt, pregnán, is deṡhele ſvoje vun pahnên
bandižan mbannum, exilÿ locus: Bannitusbandiṡhán, bandyt
bandižanje sF2, contumacianepokornoſt, nepokorṡzhina, terdovratnoſt, bandiṡhanîe; relegatioprózh poſlanîe, bandiṡhanîe
banja prim. bana 
barantavec mſagarius, -rÿbarantaviz s'ſuknîami, ali s'kitlami, s'ſraizami
baratati nedov.F10, collybistesminîavez, kateri s'danarmi baratá, wechsler, Wexler; empturirerad kupovati, baratati; hippocomus, -mieden kateri s'koinî baratá; lanaris, -rekateri volno noſſi, ali s'nîo baratá; linarius, -rÿkateri s'predivam andla, ali baratá; linopolaen lanár, kateri s'lanom baratá; lintearius, -rÿplatnar, kateri s'platnom baratá; mangotudi eden, kateri s'koinî baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi baratá; melliturgus, -gimedar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali baratá
baratija žF2, negotiatiokupzhia, kupzhovanîe, baratia; ſagaria, -aekupzhia, baratia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhimi knoffy noſſili
barčica žF3, liburnum, -nifuṡhta, barzhiza ṡa ludy loviti; navicula, -aebarzhiza, ladjiza; navigiolum, -lien ſléherni zhuniz, ladjiza, ali barzhiza
barhant prim. parhat 
barigla žlagaena, vel lagenalodriza, flaiſha, barigla
bariglica žlagenula, -aelodrizhiza, flaiſhiza, barigliza
barka žF59, corbita, -aeena barka, ali ladja ludy polna, ladja ẛa teṡhavo; cymba, -aeladja, ladjiza, barka; faselus, vel Phaselusena velika barka ali ladja vaſhel imenovana; hepteris, -risena barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani; importuosus, -a, -umkir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; malus navisjarbolu v'barki, v ladji; naviculariv'barki, ali v'ladjah ſe voṡiti, ali pelati; navigium, -gÿena ſléherna ladja ali barka: tudi voṡhnîa na vodi; nauclerus, -riviṡhar te ladje ali barke, ta viſhi brodnyk na murju, goſpodár; navis, -visladja, zholn, barka; ratis, -tisladja, floṡ, barka; rostrum navistá ſhpiza naprei pred barko, ali galeo, klún te ladje; trietesbarke, ladje; velifer, -ra, -rumladja, ali barka s'jadrom
baroka žgalericulumen klabuzhizh, kapiza: tudi ena baroka s'laſſy
barovnica gl. borovnica 
barovnice (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) gl. borovnica 
basen žF6, epimythiumiṡlaga ene baiſmi, ali fabule; fabula, -aebaiſem, maryn [zapisano dvakrat]; fabularibaiſmi praviti, bajati [zapisano dvakrat]; fabulosus, -a, -umpolhen baiſmi
basnica žfabella, â fabulaena baiſniza
bat mF7, fistuca, -aeen bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; malleator, -riskateri s'batom, ali s'kladivam, ali s'kyam ṡabija; malleatus, -a, -ums'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován; malleus, -ÿbat, kladivu, ky; pavicula, -aeen kÿ, ali bat, s'katerim ſe en isterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja: en ſhiroki bat ṡa porovnanîe flaiṡhtra; ropalum, -lisgunou bat ali ṡhvenkil
bata žmultitia, -orumena batta ṡa ribji lou
batec mmalleoluskladivze, batez
batica žF5, clavaſheſtoperniza, batiza, balta, buṡdihán; clavuszhaul, ẛhibel, zvek, batiza; scutarius, -rÿeden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutulatus, -a, -umokrogil kakòr ena batiza; scutum, -titudi ena batiza
batičica žF2, scutula, -aeena batizhiza; thypha aquaticaterſovine, ali od bizhja batizhize
bati se nedov.F20, abhorreſcereſe ſylnu bati; afformidareſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidareſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebuskateri ſe te vodè bojy; metuereſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuasnikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -umkateriga ſe moremo bati; pavereſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescereṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidareſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuereſe poprei bati; praetimereſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidareſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimereenu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subverericilú malo ſe bati; timendus, -a, -umkateriga ſe je potréba bati; timereſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -umkateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereriſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tisen aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
bavkanje sgannitus, -us, gannitiobavkanîe
bavkati nedov.F2, bavbarelajati, bavkati kakòr liſſiza; gannirebavkati, ali lajati kakòr liſſiza
bazg gl. bezg 
bazilisk mbasiliſcusena kazha, Basilysk imenovana
bebast prid.bliteusbebaſt, ſheſtovilaſt, ſpoderzhen
beber mcastor, -risPiber, ena ſorta vidre prebiva per vodah, Beber; prim. piber 
beč mſiclus, -lien judovṡki danár, kateri je per nyh 20. bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá
bedro sfemorbedru, ſtegnu
beg mF5, conferre ſe in fugamſe vbég podati, ali ſpuſtiti; dorsum darev'bég ſe ſpuſtiti; fuga, -aebeig, tèk, béṡhanîe; fugarev'beig ṡapoditi; fugitarehitru béṡhati, ſe v'bég podati
beka žF3, amerinabeka, ali verba; vimen, -nisvitre, ſhibize, ali veṡy, vſe ṡhlaht veṡy od bèke, verbe, breiṡe, ſrabotje; vtilis [vitilis],letú shilovatu ſhibovje, kakòr bèka, etc:
beketati nedov.balarebeketati, bléjati
bekov prid.F2, ſalignus, -a, -um, ſaligneusbèkou, kar je od bèkoviga driveſſa
beksel mcollybusẛgubizhek per menovaniu na danarjah, bexil
bel prid.F76, alabasteren leip beil kamen; albeo, alberebélu biti, béliti ſe; albescerebeil perhajati; albicalculibeili maihini kaminzi; albidusnekoliku beil; albus, -a, -umbeil; althea, -aebeili ſliṡ; anilitasbeila, ali ſiva ſtaroſt; arsenicumbéla miſhniza; blatariaenu bélu ẛeliszhe, pluzhniku enaku; botulus, et botellúsbéla klobaſſa; candidus, -a, -umbeil, prebeil, ſvitál, laskazhejózhi; ceresa duracinate beile zhréſhnîe; holor, vel olor, -risena tyza, labúd, beila inu velika; incanerebeil, ali ſiv biti. 1.Reg:12; lacteolus, Lacteolae puellaediklizhi beili kakòr kry inu mléku
  1. belejši hippolapathumtá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor ta vertna

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
bel prid.nymphaea wel pluzhnek Scopoli [315: Nymphaea, Carniol. beu blusthkick,a Pluzhe; pod Nomina Carniolica pa: Beu-Blutschnik]
belezor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) mgryphsweleſôr, krizhek, qvajs [Tu malu besedishe (Tmb) 1781, Rr 3b: Welſôr,a,m. yshi Qvajs]
beli sam.F11, albatus, -a, -umv'bélo oblizhen; albugobélu v'ozhéh; alburnumtá drugi lúb per drevji, tú je ta beili; candidatusv'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar; galbamatustakú v'beilu oblizhen;interalbicarenabélu vleizhi; lienteria, -aetakaſna griṡha, ali tá beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè; oculi albugo, albumenbeilu v'ozhéh; ſecundarius panistá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh; subalbicarebeilkaſt biti, na beilu vleizhi; ſubcandidus, -a, -umbeilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan
belica žalburnite male ribize bilize
beličica žleuciſcibilizhize, ribize
beliti1 nedov.F10, abarebeiliti; albariumbélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli; albicarebeiliti; candefacerebeiliti, beilu ſturiti; candificarebeiliti; dealbarepobéliti, béliti, plaihati; fullo, -niskateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha; gypsares'tako ṡemló narejanîe, inu béliti, ali délati; tector, -oriseden kateri en ṡyd fraiha, ali beili
beliti2 nedov.decorticaredrevje lupiti, béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti
beliti se nedov.F4, albeo, alberebélu biti, béliti ſe; candereſe beiliti; gramina candentṡeliṡzha inu trave ſe beilè od ſlane, je velika ſlana padla; latesceremleiku ratati, ali ſe beiliti kakòr mléku
beljak malbumenbélak
beljenje salbariumbélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli
belkast prid.F4, subalbicarebeilkaſt biti, na beilu vleizhi; ſubalbidus, -a, -umbeilkaſt, enu malu beil; ſubcandidus, -a, -umbeilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan; vitiligo, -nisneṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe
belolas prid.canus, canensſiu, bélolaſſi
belolasat prid.canus, -a, -umbeilolaſſat
belolisten prid.alabanticabéloliſtna roẛha
belost žF5, albedo, alborbeilúſt; candicantiabeilúſt; candicarebeil biti, reṡbélen perhajati, beilúſt iméti; candorbeilúſt; canidies, canitudoſivoſt, ſtaroſt, beilúſt
belušast prid.percandidus, -a, -umcilú do konza beil, ſylnu beiluſhaſt
bendima žF2, racematiotega groṡdja terganîe, paperkovanîe, bendima; vindemiabendima, vinṡku branîe, groṡdja terganîe
beneški sam.venetus, -a, -umBeneṡhki, benezhán
berač1 mcollectorberázh
berač2 mlector, -risbravez, berázh
berač3 mF2, cadiscusſhparovez ẛa berazhe; peregrinatorvandrar v'ptuje deṡhele, berázh, rumar
bergla žmotacillavodna bergla, pastarizhizha, ena tiza, wasserstelz
berič mF2, lictorberizh, trinoh; ſtator, -orisberizh, méſtni hlapiz; prim. birič 
berkles gl. brglez 
bermar mcandidatusv'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar
bermati nedov.F3, ambire militembermati ẛholnerje; candidarebermati, ẛberati ludy k'eni, ali k'drugi reizhei; congregare militemẛholnerje bermati
bernja žcollecturabernîa, pober
berst, berstov ipd. gl. brest brestov ipd.
beržiti (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) gl. brziti 
beseda žF85, catechumenuseden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; cavillumena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; dictioena beſſéda, ali rezhenîe; elapsa verbanepremiſhlene beſſéde; excipere verbiss'beſſédo pokregati; gloſsema, -tisena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; inania verbamarṡikake praṡne beſſéde; inconstanter loquineobſtojezhnu govoriti, per eni beſſédi neobſtati; ineptia, -aenevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; insisterenejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interfariv'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; loquelagovorjenîe, beſſéda; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersalenove beſsedne Buque, ali vſehſploh beſsedy buque; oblocutiopregovor, tá ṡuparna beſſéda, ṡupargovorjenîe; ſeminiverbiusklaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18; ſententia, -aemodru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; verbum, -bibeſſéda; verbum caro factum estbeſſéda je meſſú poſtala; vocabulum, -liena beſſéda; vox, -cisṡhtima, glas, beſſéda
beseden prid.F6, lexicabeſſedna kunṡht; lexiconbeſsedne buque; Novum DictionariumNove beſſedne Buque; nove Beſſedne Buque; nové Dictionarié, ſeu Lexicon VniuersaleBeſsedne Buque, nove beſsedne Buque
besedljiv prid.verbosus, -a, -umbeſſedliu, jeṡizhin
besednik mF5, advocatus, -tiodvétnik, beſſédnik, govorzhyn; causidicusen beſſédnik, ẛagovarjaviz; dicasticumplazhilu eniga beſſédnika; oratorbeſſednik, govorzhyn; procuratorpreṡkarblenyk, valput, en beſſédnik, preṡkarbnik hiſhnik
bešter prid.diligensbeshtr [poznejši pripis neznane roke]
betež mF7, cedomaoteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; dedoleretá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; dolorbeteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe; epithemakadar ſe kei v'prég vdari zhes en beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino; gemitu testari dolorems'jezhanîam beteṡh, ali boléṡan ſprizhati; ignavus doloren beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga; ſcirrhusen terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe partiṡka, terda otekla koṡha preṡ beteṡha
betežen prid.aeger, -ra, -rumbolán, bolna, beteshin
betonika žF2, cestrum, vel caestrumbetonica; molochinus, -niena ſorta farbe, katera na ṡhkarlatove farbe vleizhe, kakòr ſo te vertne velike betonike
bezeg mſambucus, vel ſambucum, -cibeṡg, beṡeg
bezg mF2, ſambucus, vel ſambucum, -cibeṡg, beṡeg; umbellatú ſhiroku zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi, inu takeſh[n]im ṡeliṡzhu
bezgavka žF5, antraxkuẛhna biẛgauka; bubohuda bisgauka okuli ſrama na dimlah; glandium, -dÿvolzhaizi, ali biṡgavke na ſvinîah, ena ſtran polna biṡgavk; panus, -niena biṡgauka, ali bula
bezgov prid.ſambuceus, -a, -umbeṡgou
bezgovina žſambucetum, -tibeṡgovina, beṡgovje
bezgovje sſambucetum, -tibeṡgovina, beṡgovje
bežajoč del.fugiensbéṡhajozhi
bežanje sF5, effugium, -ÿodbeṡhanîe: ali enu meiſtu k'beṡhánîu; fuga, -aebeig, tèk, béṡhanîe; labens aciesena verſta voiṡkè, katera ſe h'beṡhanîu perpravla; maturare fugamhitéti k'béṡhanîu; ornare fugamſe k'béṡhanîu perpravlati, rovnati
bežati nedov.F18, apage, apagesispoberi ſe, béṡhi prózh, prózh; diffugereſe odmikati, ſem ter tam béṡhati; fugam ardet abirevus gory kakú bi béṡhal; fugam caperebéṡhati, pobégniti; fugerebéṡhati; fugere conspectum alicuiuspred poglèdam ali ozhmy eniga béṡhati; fugienduspred katerim ſe ima béṡhati; fugitarehitru béṡhati; fugitorkateri béṡhy; fugituruskateri bó béṡhal; laborem fugerenerad délati, pred dellam béṡhati; lucifugus, -a, -umtemnîak, kateri pred ſvitlobo beiṡhy, inu jo ſovraṡhi; lycanthropiaboléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy; profugium, -ÿperbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; provolareodleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; subterfugerena ṡkrivnim prózh béṡhati; suffugerena ṡkrivnim prózh beiṡhati; terga dareharbat oberniti, inu beiṡhati
bežeč del.profugus, -a, -umbeiṡhèzh, pregnan, vbeiṡhán, perbeiṡhaviz
bežejoč del.F2, fugax, -cisbéjṡhejozhi, kar hitru preide; fugitivus, -a, -umpobégliu, béṡhejozh: ut fugitiva gaudiabéṡheozhe veſſelje
bežeoč del.fugitivus, -a, -umpobégliu, béṡhejozh: ut fugitiva gaudiabéṡheozhe veſſelje
bi člen.F44, attae, attarumkateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de bi po terni shly; ausimde bi ſmil; exercenduskateri bi ſe imil ṡkuſhati; faxit deusde bi Búg dal; forembi bil; fugam ardet abirevus gory kakú bi béṡhal; in ictu oculikakòr de bi s'okam trenil; magis vellemjeſt bi hotel doſti raiſhi; nutu, uno nutukar bi trenil; quamquamDe bi ravnu, aku ravnu; quamvisnaiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; quasikaku debi, ṡkorai; subjactaredoſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de bi ṡhitu veyal
bibrati (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov.gingrirebibrati
biček1 mratis scirpeaplau ṡa vuzhiti ſe plavati is bizhka
biček2 mmyxos, myxiplavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy inu gory
bičje sF8, haliaetus, -tien morṡki odler ali poſtoina, v muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva; junceus, -a, -um, juncinus, -a, -ums'bizhja; paludesbizhje, bizhovje, muṡge; scirpeus, -a, -ums'bizhja; scirpus, -pimezizhje, bizhje; sirpus, vel scirpusmezizhje, bizhje; storea, -aeſléherna odeya s'bizhja ſturjena; thypha aquaticaterſovine, ali od bizhja batizhize
bičovast prid.juncidus, -a, -umbizhovaſt, lozhkaſt
bičovati nedov.caedere flagrisbizhovati, tepſti
bičovje sF9, juncetum, -titú meiſtu na katerim bizhovje, ali lozhek raſte; juncosus, -a, -umpolhen bizhovja; juncus, -cilozhovje, bizhovje; juncux, -cilozhovje, bizhovje; paludesbizhje, bizhovje, muṡge; scirpiculum, -liena verſha, ena zainiza s'bizhovja; surpiculus, -liena is bizhovja zainiza; sylva paludosahoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta; teges, -gisena ſorta odeye is bizhovja, ali mozizhja nariena
bijen del.F3, percuſsus, -a, -umvdarjen, byen; vapularebyen, ali tepen biti; verberatus, -a, -umvdarjen, otepen, byen
bijenje spercuſsio, percuſsus, -usvdarez, vdarjenîe, byenîe
bik mtaurus, -rien juniz, ali bik
bika (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) žarundowika. Scopoli, e cujus medula ellychna parantur [Scop.209: Arundo, Carniolis Wika dicitur, e cujus medulla Ellychnia parant Ruſtici. Tmb 1781, Rr 4a: Wika,e,ſh. Pinsenkraut. Phragmides, tj. trst. Prim. Plet.I., 25: 2.bic, 2.bica.]
bikov prid.taureusvolovṡki, bikou
bil žculmusklaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu
bil del.F36, ariopagitaeſo bily v'tem méſti Athene ſodniki; communiter putabantſo bily gmain miſli; fatifer ensisen mezh, s'katerim je bil eden vbyen; mansuetabaturje bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16; mecum indignabarjeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; metu agitatiſerzè ym je bilú vpadlu od ſtraha; sum, es, eſt, fui, eſsejeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; verberoneskateri ſo bily ozhitnu tepeni
bilica žF2, culmusklaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu; palea, -aepleiva, biliza ſlame, prajmik
bilice, biličice gl. belica beličica 
bilina (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) žlada, -aebylina
bilje sF2, sicilimentum, -tibilje od pokoſhene trave, kateru na travniki oſtane; stipula, -aebilka ſlame, bilje, ṡtarniſhe, ali ſtarniṡzhe
bilka žF5, culmusklaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu; fabae ſcapusbobova bilka; stipula, -aebilka ſlame, bilje; unicalamus, -a, -umene bilke ṡhitu; urruncum, -ciſtoklaſſa v'ṡhiti: tú ſpudnîe ṡarnze v'klaſſi per bilki
binkošten, binkošti prim. finkušti, vinkušten, vinkušti 
bintleht mF2, faxbakla, en bintleht; funale, -liena bakla, ali bintleht: zinṡhtrik
birič mF2, apparitorbirizh; lictorius, -a, -umbirizhku, kar birizhu ſliſhi; prim. berič 
birički prid.lictorius, -a, -umbirizhku, kar birizhu ſliſhi
birištvo sappariturabiriṡhtvu
bisaga žF2, mantica, -aebiſſaga, torba, ṡhakel; manticulariusen tát, kateri moſhnè, torbe, biſſage krade
biser (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) mmargarita, vel margaritumbiser
biskot mF4, copta, -aekrúh biṡkot; nauticus panisbrodnarṡki kruh, dvakrat pezhen, biṡcot; panis biscoctusbiṡkot dvakrat pezhen; panis nauticusmornarṡki kruh, biṡkot
bister prid.F10, acies oculorumoſter, inu biſter pogled; clarificarejaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti; clarus, -a, -umzhiſt, ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh; limpidus, -a, -umzhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; oculi acres, acistibiſtre ozhy; perspicatia, -ae, perspicacitas, -tisbiſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop; perspicax, -cisbiſtriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnosti, pameti; perspicientia, -aezhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt; perspicuitasbiſtru reṡgledanîe; subtilis ingenÿbiſtre modruſti
bistro prisl.F5, clarèbiſtru; contueripogledati, poſhpegati, polukati, biſtru gledati; limpidèbiſtru, zhiſtu; oculatus, -a, -umozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri biſtru gleda; perspicientia, -aezhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda
bistrost žlimpitudobiſtroſt, zhiſtoſt
biškotec mbuccelatumen zukraſt bishkotez ẛa namakanîe v'malvashÿ
biti1 nedov.F849, adſumſim vprizho; aſsum, et adſumſim; coepiẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; communiter putabantſo bily gmain miſli; ejactamentumkar je vunkai verṡhenu; emitti â Deood Boga biti poſlán; enitereſvitál biti; enitescereimeniten biti; esſebiti; esurirelazhen biti; exoptabilis diesen dán kakòr ſmo ga ṡheléli; falsus sumſim ogolufan; fauces arentſo ſuha uſta ali gerlu; fieriratati, biti; madere vinovinen, ali pyan biti; malum est prae manibusneſrèzha je pred rokami; narciſsimus, -a, -umtake farbe kakòr ſo narciſſi; omniparens terraṡemla je vſih rizhy ena mati; pollerepremoṡhin biti; prosumſim h'pridu; ſicja takú, takú je; sum, es, eſt, fui, eſsejeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; ubinam gentium sumus? per katerih ludéh ſmó my; vaeneuntſo predani. Mat:10.v.29; prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem 
biti2 nedov.F21, adverberarebiti, tepſti; aeneator, -orisen paukar, kateri na kotle bye: tudi trobentar; arteriata ẛhyla, katera vſeṡkuṡi bye, ali ſe gible na roki; batuerebiti, ſe bojovati, ṡkuſhati; caedereſékati, byti; calcitrosuskir s'nogami bye, ali berza; circumpavireokuli ſebe biti, mlatiti, tepſti; cornupeta, -aekateri s'rogmi bye ali vdari; crusmaen ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; cymbaliscarena takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; depunirebyti, tepſti; incursare aliquem pugnis, et calcibusnad eniga tezhi s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati; laminopleh biti; organicity kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; organista, -aeeden, kateri orgle déla, ali na nîe bye; percutiens, percuſsor, -orispogubaviz, kateri bye, ali vdari; pulsator chitaraekateri na Arfe bye; referireſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; reverberareṡupèt biti, ali tepſti, naṡai vdariti; tunderetleizhi, biti, tepſti, tolzhi; verberaretepſti, gaishlati, byti, vdariti, mlatiti; prim. bijen 
biti se nedov.F9, agnitaribojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti; andabatekateri s'ẛapertimi ozhmy ſe byejo; compugnareſe v'kupai byti, voiṡkovati; conflictare, -riſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; confligereſe ſhtritati, s'drugimi byti, bojovati, boi derṡhati; dimicareſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; duellatortá kir ſe bye v'mei dvéma; praeliaribojovati, ſe biti, voiṡkovati; pugnanstá kateri ſe bye, inu fehta
bitje1 sF3, eſsentiabitje; existentiabitje; extantiabitje, kar je kai viditi
bitje2 slivorproga, zhernavka, plavu od bitja; prim. bijenje 
bivol mbison, -tisen voll, bivoll, ali piffil; prim. pivol 
bizgauka gl. bezgavka 
blago sF52, bonum, -niblagú, iménîe; conflare aes alienumludṡku blagú ẛadjati; divitiae, -arumbogatie, doſti blagá, bogaſtvu; facultatesiménîa, bogatie, blagú; gaza, -aeſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; immobilia bonaobſtojezhe blagú, leṡhezhe blagú; inscriptum, -tienu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; merx, -ciskramarṡku blagú, kupzhia; ops, opis, opesmúzh, pomúzh, blagú; praeclara resveliku blagú, inu bogatia; res, reireizh, ena reizh, blagú, kei kai
blagor mbeatus virblagur je timu moshú
blajhati prim. plajhati 
blašče gl. blažce 
blaten prid.F5, aqua limosaylnaſta, blatna voda; coenosusblaten, vmàẛan; limosus, -a, -umblaten, ylovaſt, ylov, glinaſt; lutescereblaten, ali ylovaſt perhajati; lutosus, -a, -umblaten, vblaten
blato sF19, coenumblatu [str. 35]; coenumblatu [str. 46]; illimis, et lepres gline, pres blata; illuvies, -eiena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; implicitus lutopoln blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi povalan, obtizhen; interlinires'blatam pomaṡati, ogarditi, pozmakati, omadeṡhiti, reṡmaṡati; intestinum rectumdanka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; lutamentum, -tis'blatom ṡydanîe, ali fraihanîe; lutarius, -a, -umkar v'blati ṡhivy, ali prebiva; lutensis, -se, ut lutensis piscispo blatu diſhezha riba; luteus, -a, -umis blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt; luto inficereoſtrofotati, s'blatom ozmokati; lutum, -tiblatu; oblimares'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti; oesipum, -piovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; oletum, -tizhloveṡku blatu; squalerepolhin blata biti; volutatus in lutov'blati povailan
blazina žF5, anaclinteriumena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè: blaẛina; culcitra, culcitrulablaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik; culcitrablasina, madrázh. Vnterbeth, Polster; plumarius, -rÿkateri pernate blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika; pulvinus, -niblaṡina
blazinica žF2, culcitra, culcitrulablaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik; pulvillusblaṡiniza
blazniti nedov.turbaremotiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
blažce spoſseſsiunculaen maihin gruntiz, iménze, blaṡzhe
blažen prid.divesbogat, bogatyn, ṡamoṡhen, blaṡhin
blečič msynthesislodnaſti gvant: en reṡdilen od veliku farb inu blezhizhou poſtavlenih gvant
bled prid.F11, caesius, -a, -umbléda farba, nebeṡhka; expallerebleid poſtati; impallere, vel impallescereobleiditi, bleid ratati, bleid, ali pláh perhajati; luridus, -a, -umoſtuden, negnuſſen, bléde farbe; luteus, -a, -umis blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt; pallerebleid biti; palescerebleid perhajati; pallidus, -a, -umbleid, bleide farbe; subpalidus, -a, -umbleid, bleidkaſt
bledeč del.pallensbleidezh
bledenje serrorṡahajanîe, bledenîe, ṡmota, falenîe
bledkast prid.subpalidus, -a, -umbleid, bleidkaſt
bledost žF2, luror, -orisbleidúſt; pallor, -orisbleidúſt
blejanje sbalatusblejanîe teh ováz
blejati nedov.balarebeketati, bléjati
blek1 mF3, aſsumentumperſhitek, en perſhiti blek; cento, -nisflika per fliki, ena is ṡhlaht blekou nariena dèka, ali odeja; vetarementum, -tiena flika, ſtari blek od ſhulinou
blek2 mF4, lacinia, -orumbleki na enim ſtarim gvantu; lentigo, -nisplehi, ali bleki na ṡhivoti v'ṡhtalti ene lèzhe, madeṡhni bleki; vitiligo, -nisneṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe
blekast prid.lentiginosus, -a, -um, vel lentigiosusgrintou, blekaſt, ali plehaſt na ṡhivotu
blesčiti se nedov.coruscarebliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti
blesti nedov.blaterare, blacterareẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati
bleščanje sF2, coruscatiolaṡkatanîe, bliṡkanîe, bléṡzhanîe; rictus, -usdivje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiszhanîe teh ṡoby, teh uſt, ali golta odpertje
bleščeč del.coruscus, -a, -umbleṡzhèzh, bliṡkajózh
bleščenje sallucinatiobleiszhenîe
bleščeoč del.vibrans lingvaen bleiṡzheozhi jeṡik
bleščiti se nedov.coruscarebliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti
blisk mF3, fulgetrum, -tribliṡk; fulgur, -urisbliṡk, treṡk; siderariṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
bliskajoč del.coruscus, -a, -umbleṡzhèzh, bliṡkajózh
bliskanje sF5, coruscatiolaṡkatanîe, bliṡkanîe, bléṡzhanîe; fulguralis, -lekar k'bliṡkanîu ſliſhi; fulgur corruscansṡabliṡknivu bliṡkanîe; fulguratiobliṡkanîe; intempestas, ut intempestas coeligarmeinîe, bliṡkanîe, hudu vreme
bliskati nedov.F4, coruscarebliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti; effulgereſe laṡkatati, bliṡkati; fulgere pro fulgurarebliṡkati; fulgurarebliṡkati, hudu vremè biti
bliskati se nedov.F2, emicareſe bliſkati, inu kaṡati; fulguratſe bliṡka
blitva (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) žbetablitva [Verant.13: Beta, Mang, Blitva]
blizi prisl.F12, adinereblisi, ali notar poſtaviti; admotus, -a, -umpermaknîen, blisi poſtavlen; admoverepermakniti, pertakniti, blisi poſtaviti; adnatareperplavati, blisi perplavati, doplavati; adsitus, -a, -umperſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; circa, circumokuli, poleg, bliṡi; collimitarieden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti; cominus, et emenusod bliẛi inu od dalezh; penèṡkorai, bliṡi; penescilú bliṡi, poleg, s'raven, per; propinquècilú bliṡi; proximarebliṡhati, cilú bliṡi biti
blizi predl.F3, apud me eston je per meni, bliẛi mene; Cyprusenu kraileſtvu bliṡi Jeruṡalema; phoenicopterus, -riena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze
blizu prisl.F11, accolereblisu prebivati; accumberepozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; adjacerepoleg, ali bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati; adsitus, -a, -umperſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; adstituerebliẛu poſtaviti; adventarebliẛu priti, ſe perbliṡhati; allabor, allabiſem paſti, ſem perderſéti, bliṡu pertezhi, perléſti; alluo, -ereoblivati, bliṡu tezhi; cominus, et comminusod bliṡu, is bliṡhnîga; ferè, fermèṡkorai, bliṡu; fermè, ferèṡkorai, bliṡu; prim. bliže 
blizu predl.F5, adk', h', bliẛu, do; ad marebliẛu morja; juxtapoleg, per, bliṡu, ravn; lunulaluniza, maizina luna bliṡu mlaja; nox intempestapoṡnu bliṡu pulnozhi
bližaj prisl.F2, citeriordoſti bliṡhai per nas, veliku bliṡhai, ta ẛadnîſhi
bližati nedov.proximarebliṡhati, cilú bliṡi biti
bliže prisl.F2, approximareſe pomikati zhe daile blishe k'nam li bliṡhe
bližniši, narbližniši gl. bližnji 
bližnost  žpropinquitasbliṡhnúſt
bližnje sam.F2, cominus, et comminusod bliṡu, is bliṡhnîga; depropèod bliṡhnîga. Jer:25
bližnji sam.F5, affinisgeschwägerte. tá blishnî, svák; affinisblishnî, ſvák, Dever, ſvèſt; convicaneusbliṡhnî, ſoſſid; pietaspokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, inu bliṡhnîm; proximus, -a, -umbliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
  1. najbližnjejši proximus, -a, -umbliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
bližnji  prid.F13, accola, -aeblishni mejásh, ali ſoſſed; agnatablishnîa, od ozheta tetta; agnatiblishnîa ṡhlahta po ozhetu; cognatatetta, ſvieſt, bliṡhnîa ṡhlahta; consangvineusrodják, bliṡhnîa ṡhlahta; consanguinitasſvojáſt, bliṡhnîa ṡhlahta; genere ſum ei proximusjeſt ſim nîemu bliṡhîa ṡhlahta; GermanusNemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta bliṡhnîa; propinquus, -a, -umbliṡhnî; proximitasbliṡhnîa ṡhlahta; sangvine junctusbliṡhnîa ṡhlahta; suus haeresbliṡhnî erbizh, nîegou erbizh; vicinus, -a, -umbliṡhnî ſoſſid
  1. bližnjejši F2, propriorbliṡhniſhi; ſecundarius panistá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh
  1. najbližnjejši  F2, citimus, -a, -umnarbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimusnarbliṡhniſhi ſoſſid
  1. najbližnji menixkoṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani
bljušč prim. blušč 
bljuvanje sF3, excreatiokoṡlanîe, bluvanîe, gardú vun iṡ ſebe metanîe; vomitarium, -rÿarznîa ṡa bluvanîe, ali vun metanîe; vomitus, -tus, vel vomitiobluvanîe, zhes dajanîe, koṡlanîe
bljuvati nedov.F5, acopus, -pienu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali bluvati; intervomerev'meis bluvati, zhes dajati; vomerebluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitarevſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati; vomitorkateri pluvá, bluvá
blodica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) žmeretriculablodiza [po Verant.61: Meretrix, Hür, Kurba, bludicza]
bloditi nedov.blaterare, blacterareẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati
blušč mcedrestis, -tiskorèn ẛa bodlaje, bluṡzh; prim. plušč, pluč 
bo prih., F26, adagia ſunt: kakòr ſo ſjali, taku bodo ẛhèli; damnaturuskateri obſojen; datarius, -a, -umkar je k'dajanîu, ali kar danu; farebó, ſe ẛgodilu; fruiturus, -a, -umkateri bo vṡhival; fugaturuskateri bo ṡapoden, ali pregnán; geniturus, -a, -umkateri rodyl; proximeberṡh kakòr moglu biti; ſit itanai takú; prim. bode 
bob mF16, acrochordonſo bradovize, kakor en bob debele; colocasia, -aevodeni bob raſte v'Egyptu; conchis favetais boba jeid; faba, -aebob; fabacia, -ae, favetaen mozhnik s'boba; fabae hilumtá zherna pika na bobu; fabaginus, -a, -umbobovṡki, od boba; fabalis, et lekar k'bobu ſliſhi; fabarius agernyva ṡa bob, kir bob rad raſte; hilum, -litá zherna pika na bobi; hyoscyamus, -mizhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki bob; midas, -aeṡhuṡhik, ali mol v'bobu; smilax hortensislaṡhki grah, ali bob; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba; valvuliſtrokiki per bobi, ali drugim ſozhivji
boben mF2, timpanum, -nibuben; tympanum, -nien buben
bober prim. beber, piber 
bobnar mF2, timpaniſta, -aebubnar; tympanista, -aeen bubnar
bobnarica žtimpanistria, -aebubnarza
bobnati nedov.F3, canere claſsicumk'boju trobentati, ali bubnati; timpanizare, timpana resonarebubnati; tympanirarebubnati
bobnenje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) sbombusbubanje, bobnenje
bobočati nedov.blaterare, blacterareẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati
bobolnik mlepidiumena ſorta divjiga bobolnika, devja retku, popra ṡeliṡzhe, radu v'verteh raſte; prim. bobovnik 
bobotati nedov.cubare, cucubarebobotati, inu ſhrajati kakòr ſova
bobov prid.F5, fabae scapusbobova bilka; fabale, et lisenu ſtablu bobovu; fabalia, et fabagobobovi obzhinki; lomentum, -tilobova [bobova] kaſha, po Laṡhku faveta, bobova moka
bobovnik mF3, bunium, -ÿkresh, ẛelenu ẛheliṡzhe per ſtudenzhinah, bobounik; cardamum, -nikreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik; prim. bobolnik 
bobovski prid.fabaginus, -a, -umbobovṡki, od boba
bode prih., F2, numquidkai ne, bode li; prolusionaprei shtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku tá ygra bode prou, ali nikár
bodeč del.F16, aculeatus, -a, -umbodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; anchuſa, -aeenu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; carex, caricisena dolga bodèzha trava per vodah; coniza, -aeſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; cynogloſsos, vel cynogloſsabodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cyrogriullusena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; imperigo, -ginisliſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; lanaria, -aeenu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; leucacantha, -aeene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; punctorius, -a, -umbodèzh; pungensbodèzhi; rhamnus, -nije tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; ruscus, -ci, vel ruscum, -cimiſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami; scaber, -ra, -rumoṡter, bodèzh ṡa perjemati; sentus, -a, -um, senticosus, -a, -umternou, oſter, bodèzh; smilax aspraen bodèzhi ſlak ali ternaſt
bodenje sF3, mordacitasvjeidoſt, tu bodenîe, ali ſmodenîe tega ṡeliṡzha; punctiobodenîe, pikanîe; punctus, -usbodenîe
bodeoč del.existensbodeozh
bodež (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) mpugio, -oniswódéſh. Verant. [84: Pugio, Tolch, Bodex]
bodi vel., F13, aequo animo sisimi poterplenîe, bodi dobre vole; aveBúg te primi, ẛdrou bodi, bodi zheszhen, zheṡzhena; da te mihibodi pokoren; estobodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti, bodi; fiatṡgodiſe, bodi; Letú vſe bodi popiſſanu; salveṡdrav bodi, zheṡzhen bodi; salveteṡdravi, ali zheṡzheni bodite: bodite poṡdravleni; sobrÿ estotebodite tréṡni, ſtréṡni, tréṡvi; valeteodhudnîa, ṡdrau bodite
bodi vez.F19, estobodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -usena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -orisenu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -niskerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -umṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunisſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; panniculariatú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji; perpaululumbodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; qualiscunquekakerſhenkuli bodi; qualitercumquev'kakerſhno kuli bodi visho; quantuluscunquebodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunquekolikar kuli bodi; quocunquekamer kuli bodi; quoquomodokakorkuli bodi; stupa, -aepredivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; ubicunquekirkuli bodi; undelibetis katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; usurpatiopolaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
bodičovje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) sF2, cardus, carduuswodizhuvje Scopoli [355: Carduus, Carniol. Botizhuie; pod Nomina Carniolica pa: Bodizhuie]; eryngium wodizhuje per poti. Scopoli [338: Eryngium, diciturque Bodizhuie perpode; pod Nom. Carn.: Bodizhuie perpode]
bodisi vez.sivebodiſi, ali; prim. si 
bodljaj mF4, ampelosleuce, -eskoren ẛa bodlaje, ẛa bolezhino; cedrestis, -iskorèn ẛa bodlaje, bluṡzh; pleuriticus, -a, -umkateri ima bodlaje; pleuritis, -disbodlaji, kadar eniga na ſtrani bode
bog mF49, Bacchuspyanski ali vinski Búg; consusBúg tega ſveitovanîa; DeusBúg; Deus ita decrevitBúg je takú odlozhil; divinitusod Bugá, is Buga; Emanuel, nobiscum DeusBúg ṡnami; impièpregréſhnu, ṡupar Boga, inu te ſtariſhe; lamuel, vel JamuelBogú lub. Prov:31; lares penatesdomazhi duhovi, ali boguvi; nolite errare, deus non irredeturne motite ſe, Bug ſe nepuſty ṡhpotati; ò siBúg hotel; Sabaoth, deus ſabaothBúg te mozhy
bogaboječ prid.F5, pius, -a, -umbrumen, Bogabojezh; religiosus, -a, -umBogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; theosebesBogarodni, duhovni, dobre veiſti, Bogabojezhi; timoratusBogabojezh; timoratus, -a, -umBogabojezhi, brumin
bogaboječe prisl.F2, pièbrumnu, Bogabojezhe, andohtlivu, Bogabojezhnu; religiosèpo duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo
bogaboječno prisl.pièbrumnu, Bogabojezhe, andohtlivu, Bogabojezhnu
bogajoč del.parens, â pareopokoren, bugajozhi, ſluſhajozhi
bogajoči sam.parentesty ſtariſhi: tudi ty bugajozhi, pokorny
boganeroden prid.F2, impiusBoganeroden, pregréſhen, pregréſhnik; irreligiosus, -a, -umneduhovni, Boganerodni, pres Boṡhyga ſtrahú
boganerodnost žimpietasBoganerodnoſt, pregréſhnoſt
boganje sconsectatioeniga buganîe
bogaroden prid.F2, longanimisBogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu, poterpeṡhliu; theosebesBogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi
bogarodnost žF3, longanimitasBogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe; pietasbrumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm: Bogarodnoſt; theosebia, -aeBoshya ſluṡhba, Bogarodnoſt
bogastvo1 sF5, adagia sunt: kir nei bogaſtva, tam nei lakomnoſti; divitiae, -arumbogatie, doſti blagá, bogaſtvu; gaza, -aeſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; opulentia, -aepremoṡhnoſt velika, bogaſtvu; peculiumperṡhparani, inu s'déllom dobiti danarji, bogaſtvu s'gotovimi danarji, inu s'doſti imenîam
bogastvo2 sF2, deitasBogaſtvu; divinitas, -tisBoṡhyaſt, Bogaſtvu
bogat prid.F27, abundanskir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; copiosus, -a, -umobilni, bogat; dis, ditisbogat; ditescereobogatiti, bogat perhajati; ditiſsimusſylnu bogat; dives opusenu bogatu inu lipú déllu; locuples, -tisbogat, obiln; locupletarebogatiga ſturiti; numatus, -a, -umbogat s'danarmi
  1. bogatejši ditiorbogatiſhi
bogati sam.F2, visceratiodilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
bogati nedov.F4, consectatorkateri ẛa enim hodi, inu ga buga; obedireſluſhati, pokoren biti, bugati; obsecundarebugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti; parérebugati, pokoren biti, ſluſhati; prim. bogajoč 
bogatija žF5, divitiae, -arumbogatie, doſti blagá, bogaſtvu; facultatesimenîa, bogatie, blagú; gaza, -aeſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; laxae opesvelika bogatia; praeclara resveliku blagú, inu bogatia
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
bogatija žopulentia, -aewogatia
bogatin mdivesbogat, bogatyn, ṡamoṡhen, blaṡhin
bogatiši gl. bogat 
bogato prisl.F5, affatimobilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh; ampliterbogatu, preſtranu; opimèſylnu fliſſih, bogatu, popolnoma; opiparèbogatu, s'dobro perpravo; opiparus, -a, -umſylnu bogatu, inu dobru perpravlen
bogaučeni sam.theologus, -giBogavuzhen, Bogaṡaſtopin
bogazastopni sam.theologus, -giBogavuzhen, Bogaṡaſtopin
boginja žF6, DeaBoginîa; haruspicazuperniza, ali ena tokova boginîa; minerva, -aeena boginîa per Aidjih s'imenom Pallas; NaneaBoginîa Diana. 2.Mach:11; Svada, -aeboginîa te ṡgovornoſti; Venus, -risena Boginîa te lubeṡni, ali nezhiſtoſti
bogoroden, bogorodnost prim. bogaroden, bogarodnost 
bogovanje sdivinatio, -onisbogovanîe, vganka, domiſhlenîe prihodniga dolgovanîa
bogovec mF11, areolibogovzi; ariolusbogoviz; arrepticius, -a, -umena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; augur, -risBogoviz, kateri na tyze mèrka; divinus, -ni, divinatorbogoviz; extipex, -cisen bogoviz, kateri oſſerzhje ogleduje; hariolus, -lien zupernik ali bogoviz; haruspex, -cisen Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inauguratóod bogouzou poveidanu, ali na ṡnanie danu; laena, -aenékadanî na voiski plászh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; python, -onisbogoviz
bogovstvo sF2, DivinitasBogouſtvo; Chriſtus in S. S: Altaris Sacramento cum divinitate et humanitate[?]ſtu u'S. Sacramentu tego Oltarja is Bogouſtvam inu Zhloveſtvam [poznejši pripis neznane roke]
bogulja žpythoniſsabogula
boh msuccidiaſvinṡka ſlanina ſuha: tudi bóh
bohač (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) mavenaria Chryſomela. Poppovitsch bohač die S...
boj mF32, agonboy, vmiranîe; agonismaboy; certamenſhtritanîe, ſhtrit, prepiranîe, boy, boyovanîe; claſsicumboi, larma; conflictus, conflictioboi, poboi; decertatioṡkuſhanîe, boi, ṡhtritanîe; dimicatiofehtanîe, boi; duellum, -liboi v'mei dvéma ſamima; indipisci pugnamboi dobiti; inire certamenboi ṡazheti; praelium, -lÿen boi, voiṡka; pugna, -aeboi, raṡboi; verberatiotepenîe, gaiṡhlanîe, boi, tepeṡh
bojavec mF2, agon, agona, agonistaen fehtar, bojaviz; pugnator, -orisbojavezh, voiṡzhák
boječ del.F3, metuensſtraſhliu, bojezh; scrupulosus, -a, -umpreſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; timensbojezhi, ſtraſhán
bojle medm.age, agedumnu, dai, ſhe, boilè, ſerzhnu, hitru, dai li
bojle gl. bolje 
bojovanje sF7, certamenſhtritanîe, ſhtrit, prepiranîe, boy, boyovanîe; procinctus, -a, -umdobru perpravlen k'bojovanîu; propugnatiobranenîe: tudi bojovanîe; pugnacitasbojovanîe; pugnaciters'bojovanîam; stratagema, -tisena kúnṡht tega bojovanîa, ali voiṡkovanîa; velitatios'lahkim oroṡhjem bojovanîe
bojovati nedov.F4, agnitaribojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti; depugnarebojovati; praeliaribojovati, ſe biti, voiṡkovati; pugnarebojovati, voiṡkovati, ṡhtritati, ſhvirkati
bojovati se nedov.F10, agonitariſe bojovati; batuerebiti, ſe bojovati, ṡkuſhati, prepirati; certareſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati, ṡkuſhati, prepirati; conflictare, -riſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; confligereſe ſhtritati, s'drugimi byti, bojovati, boi derṡhati; consereretudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi, ſe bojovati; decertareſe ſhtritati, ṡkuſhati, boyovati; dimicareſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; pugnax, -ciskateri ſe rad bojuje; velitariſe s'enim bojovati, ali fehtati, ſharmizerati
bojuječ del.impugnansbojujezhi
bokal mamphoraverzh, krugla, bokál, flaiſha
bolan prid.F21, aeger, -ra, -rumbolán, bolna, beteshin; aegrescereoboléti, ſláb ratati, bolán perhajati; aegrotansbolán leẛhati; aegrotarebolán biti; condolere, condolescereenimu ẛhal biti, ſlú bolán biti, ṡhalovati; decumberedoli lezhi, bolán leṡhati; elangverev'veniti, bolán inu ſlab biti; hepaticusna jetrah bolán; infirmus, -a, -umſlab, kumern, bolán; invalidus, -a, -umſláb, bolán, pres mozhy; jacere gravitermozhnu bolán leṡhati; laborans, ut laborans mulierbolna, ali tarpeozha ṡhena; laboraredéllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo iméti; lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -umkateri je na ſliṡeni bolán; morbidusneṡdrou, bolán; nephriticus, -a, -umtá kateri je na obyſtih bolán; perinfirmus, -a, -umſylnu bolán; peripneumonicus, -a, -umna pluzhah bolán; pulmonarius, -a, -umna pluzhah bolán; rejiculae oveste odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun isverṡhene; spleneticus, -a, -umbolán na ſliṡeni
bole gl. bolje 
boleč del.gemursa, -aeena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi
bolečina žF38, anodinaarznie ẛa bolezhino vtarpneti; arthritisſléherna bolezhina na vudih; dolorbeteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe; fistulaena bolezhina na ṡhivotu, ali rana vſeṡkuṡi tekozha; gonagrav'koleini putogrom, bolezhina s'notarnîa v'gleṡhnîah; ischias, -disbolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih; langvor, -orisbolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt; parasynanches'vunanîa bolezhina, ali tur na garli; paronychia, -aeena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa nohtmy; sciaticabolezhina teh ṡklèpou; stomaticus, -a, -umkateri ima v garli eno bolezhino; ulcus, -ristúr, moṡel, ena ozhitna bolezhina, ṡhleṡa
bolehav prid.F2, morbosus, -a, -umboléhou, polhen bolésni; valetudinarius, -a, -umboleihou, hudú ṡdrou
bolehost žinvaletudo, invalentiaſlabúſt, boléhoſt, nemozhnuſt
boleihou gl. bolehav 
boler mF2, mustella grandioren boler, riba; boler, mustella grandior
bolestrati nedov.F2, blaterare, blacterareẛhlabudrati, klaffati, berbrati, bleſti, bloditi, boleſtrati, bobozhati; inquietareboleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati
bolestrovati nedov.inquietareboleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati
boleti nedov.F16, capite laborareglava boly; cardiacuskateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatuspyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -aedertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; doleretudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; doletboly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caputod ſonza glava boly; hemicranicus, -nikateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -umkateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -umkateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannireoblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -aeṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedomaoteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -res'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿen fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferumvinu glavobolnu, od kateriga glava boly
bolezen žF94, aegrimonia, -aeboléẛen, ſlabúſt, ṡhaloſt; aegritudoboléẛan; affectus morbos'bolésno obdán, s'nadlugo, révo; anginajesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali boléṡen; arrosthemaboléṡen; carcinomaboléṡen, rak; cephalaea, -ae, cephalalgiavelika glave boléṡin, kir dolgu zhaſſa terpy; comitialis morbuspadezha boléṡen; epilepsia, -aetagota, Boṡhya obláſt, padezha boléṡan; insanitasneṡdravje, boléṡan, neumnoſt; langvor, orisbolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt; morbusboléṡan; paraxismusmarṡlize, ali boleṡni ṡazhetik; praeservativum[arznia] katera boléṡni brani, inu ohrani pred boléṡnjo; pusulosus, -a, -umkateri je s'takeſhno boléṡanjo obdán; verminagliſte, od gliſt boléṡan, trébuha boléṡan
bolha žF5, conyza, -ae, ſive pullicariapaſje okú, letega ṡeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; psyllionṡeliṡzhe, bouh ſéme, aliàs Pulicularia; pulex, -cisbolha; bolhè, pulices; pulicosus, -a, -umpolhin bolh, bolhou
bolhav prid.pulicosus, -a, -umpolhin bolh, bolhou
bolhin prid.molybdena, -aetudi bouhina ṡiel
bolhov prid.sicellion, vel pylliumbouhovu ſéme
bolje prisl.F10, adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje, bojlè ſe povsdiguje; eo meliustim bulie; habitior, et hoc habitiustolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu; melior, et melius, -orisbulſhe, bulie; meliusbulie; meliusculeenu malu bulie; mitè, mitius, mitiſsimèkrotku, bulie krotku, cilú krotku; multo meliusveliku, ali doſti bulie; praestatbojle je, bulſhi je; satis superque: prevezh, ṡadoſti: satiusbulie, ſlobodniſhe
  1. najbolje (naj bolje) F3, myropola, -aekateri to nar ṡhlahtniſho inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja; optimènarbulè, cilú dobru; ridibundus, -a, -umſmeyozhi kar nar bulè more
boljše prisl.F4, melior, et melius, -orisbulſhe, bulie; praestatbojle je, bulſhe je; supero, -arepremozhi, bulſhe biti, vezh velati; tantò meliustolikain bulſhe
boljši prid.F3, antecellerebulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; meliusculus, -a, -umenu malu bulſhi; potior es mihiti ſe meni bulſhi ṡdyṡh
  1. najboljši (naj boljši) F5, aurum obrizumnar bulſhe ṡlatú, zhiſtu ṡlatu; optimus, -a, -umnarbulſhi; pervigerev'ti narbulſhi mozhi oſtati; potiſsimus, -a, -umnar bulſhi, tá nar imenitniſhi; praecipua remediate narbulſhe arznie
bolnik mF5, amuletumarznia ṡuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveṡhe; lasanum, -niene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; natatoria ſylöeen Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; valetudinarium, -rÿhiſha teh bolnikou, hiſha ṡa bolnike
bom prih., F5, dicamporezhem, bóm djal, ali povédal; effectus, -a, -um, haec effecta dabojeſt bóm lete rizhy opravil; meminerobóm ſpumnim[!]; post modicum tempus veniamzhes nekolku zhaſsa bom perſhou [poznejši pripis neznane roke]; unde reddams'zhim bóm plazhal?
bombak mbombacionbombák
bonaca žmalacia, -aetihu na murju, po Laṡhku bonaza
bor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) mlarixbor
boriti (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov.luctariboriti
borjenje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) slucta, -aeborenie
borovnica žF4, mirthetumtú meiſtu, kir laṡhke borovnize raſtejo; myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -umkar je od léſſa teh laṡhkih borovnyz; myrtidanus, -a, -um, vinum myrtidanumvinu v'katerim je tá leiṡ teh laṡhkih borovnyz; myrtus, -tilaṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
borovnica žvaccinium barovnize Scopoli [273: Vaccinium. Carniol. Baraunitze fructus; pod Nom. Carn. ni tega imena]
boršt mF21, castanetumkoſtanîou bórſht; collucarepoſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; dumetumen ternîa bórſht; echoodbianîe [glasu] v'eni dolini, ali borſhtu; glandaria sylvaṡhelodni borſht; ilicetum, -tizerou borſht; incaeduus, -a, -umnepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lauretum, -tilorberṡki bórſht; lucus, -cien luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati; myrtetum, -tiborṡht, ali vert takeſhnih drivès; nemorosus, -a, -um, locus nemorosusmeiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; nemusen luṡhten ṡelen borṡht; olivetum, -tivert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pinetum, -tienu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; quercetum, -tihraſtou bórṡht, hraſtovina; saltus, -tien góſd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo; strages nemorumdoſti poſſékaniga borṡhta; sylva, -aeena hoſta, ali borṡht; sylva glandiferabórṡht ṡa ṡhelod; sylvicula, -aeen divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; sylvifragus, -a, -umkateri drevjè podera, ali borṡhte poſekuje
borštar msylvarum custosborṡhtar
borštek msylvula, -aeen borṡhtik
boršten prid.F6, nemoralis, -legoṡdni, borṡhtni; saltuosus, -a, -umgoṡdni, borṡhni, borṡhtni; sylvaticus, -a, -umborṡhtni, hoſtni; sylvosus, -a, -umhoſtni, borṡhtin, borṡhtni
borštnar msaltuarius, -rÿen borṡhtnar, en goṡdár; prim. borštar 
bos prid.F2, planipes, -disbús peiſhiz, kateri k'nogam bús hodi, boſſonog
bosonog prid.planipes, -disbús peiſhiz, kateri k'nogam bús hodi, boſſonog
bosti nedov.F7, caestrum, -trienu ſhpizhaſtu ṡheleiṡu ṡa ſlonove koſty booſti; conopaeumferonk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; fodicarenabadati, boſti; fuscina, -aeene vile s'trémi rogly: tudi oſty ṡa ribe boſti; lancinareboſti; pleuritis, -disbodlaji, kadar eniga na ſtrani bode; pungereboſti, vboſti
bosti se nedov.exoririiṡhajati, vun poiti, vun ſe boſti inu raſti
boter mF2, compaterboter; patrinus, -niboter
botra žF2, commaterbotra; patrina, vel matrinabotra
botrinja žcompatrinatusbotrinîa
bouhin, bouhou gl. bolhin bolhov 
božati nedov.pauperarebuṡhati
božec mmendicus, -a, -umen petler, vbushiz, buṡhez, vbogi
božič mF2, adventus, -usprihod, prihudnîa, advent pred Boshizhom; festum Nativitatis ChristiBoṡhizh, Roiſtvu Chriſtuſovu
božičen prid.F2, feriae NatalitiaeBoṡhizhni dnèvi; parthenium, -ÿboṡhizhne drobnize, ṡeliṡzhe
božičnik mlibum, -bipopertnîak, kolázh, boṡhizhnik, potiza
božjast ždivinitas, -tisBoṡhyaſt, Bogaſtvu
božje sam.divinèpo Boṡhym
božji prid.F52, apoplexiaBoshji shlák; cultus deiſluṡhba boṡhya; Dei GenitrixBoṡhya porodniza; Dei timorBoṡhji ſtráh; divinus, -a, -umBoṡhye; divus locusBoṡhye meiſtu; divus, -a, -umſvèt, Boṡhji; indigentes, -tumty potrébni, ṡa boṡhjo volo gori vṡèti; inflatus divinusBoṡhye nadihnenîe; paralysis, -sisBoṡhji ṡhlàk; peregrinarivandrati, po Boṡhyh pootih hoditi; theophanaBoṡhye perkaṡanîe; upupa, -aeen dap, ali boṡhji peteliniz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
božji prid.oraculum, -liboſhje odgovor Hyp.423
brada žF13, aerobarbuskufraſte brade, ardezhobrad; aruncuskosja brada; athiscatá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; barbabrada; barba impenane pozheſſana brada; lanugo, -nispavoliza, perne dláke na bradi; mentum, -tizhelúſt, brada, podbradik; multibarduss'ſylnu veliko, ino goſto bradó; promiſsa barbadolga brada; propena ad pectora barbaena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; pubescereṡazheti dlake raſti na bradi; verticepskaterimu ṡazhne brada raſti; vir imberbismóṡh pres bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
brada žspiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
bradač mbarbigerbradázh
bradat prid.pubes, pubismladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat
bradavica žF10, aerochordonſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; callere: bradovize iméti; callosus, -a, -umpolhen bradavÿz; callus, et callumbradoviza; erugaretudi bradovize ṡdreiti; ficus, -cifiga: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; gemursa, -aeena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi; papilla, -aebradoviza na ſeṡzi; verruca, -aebradoviza; verucosus, -a, -umpolhin bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
bradavica žverruca, -aebradaviza
bradavičast prid.verucosos, -a, -umbradovizhaſt, bradovizhin
bradavičen prid.verucosos, -a, -umbradovizhaſt, bradovizhin
bradavičica žverrucula, -aebradovizhiza
bradavičnik mvermicularisbradovizhnik
bradica žbarbulabradiza
bradovica, bradovičast ipd. gl. bradavica bradavičast ipd.
brageše ž mn.caligaehlazhe, brageſhe
brainenyk gl. branjenik 
brajda žvitis compluviataena braida
bramba žF32, arxgrad, bramba; clientelatakeſhna bramba, ali ſhermanîe, ẛaveitnoſt; clypeusen ẛzit, tarzha, bramba na rokah; commendare ſe, ſebe perporozhiti, v'brambo podati; defensiobramba; immunituspres brambe; munimen, muniminis, munimentum, munitiobramba, terdroba, taber, terdina; patrocinium, -ÿbramba, perporoṡhtvu, na ſtrani ſtanîe; praesidium, -dÿbramba, enu kardelu, ali mnoṡhiza voiṡzhakou v'eno brambo ali méſtu poſtavlenih; propugnaculumbramba, ṡydovi sa brambo; tutamenbramba; tutela, -aebramba, ṡaveitnoſt; vindiciae, -arumbrambe v'pravdah; prim. branba 
brambor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) mcyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminumbrambôr, svinske kruh Scop. [Imena brambôr Scopoli nima; Pohlin ga je poznal iz kakšnega češkega ustnega ali tiskanega vira.]
bran1 del.lectus, -a, -umbrán, iṡbrán, iṡvolen
bran2 del.vinum praeliganeumvinu s'narpoprei braniga groṡdja ṡa druṡhino
brana žF7, cratires'brano vlazhiti; deoccarerád vlazhiti, s'brano vlazhiti; occa, -aebrana; occares'brano vlazhiti; occatios'brano vlaka; occatorkateri s'brano vlazhi; serra, -aebrana
branba žresistereṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati; prim. bramba 
brangarica gl. branjarica 
branik mclavium dentesbranki
braniti nedov.F23, abarcereprepovédati, brániti, odbraniti; coërcerenaṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛadérṡhati, braniti; cohiberebraniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati; defenderebraniti, ṡagovoriti; impedirebraniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; inhibereprepovedati, braniti, ṡabraniti; obsistereṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati; prohibereprepoveidati, braniti, ṡabraniti; propugnarebraniti ob zhaſſu te voiṡkè; stipareobſtopiti, inu braniti; tueribraniti, ṡaſlanîati, varovati; tutaribraniti
braniti se nedov.F7, â frigore ſe defenditon ſe ẛupar mraẛa brani; cavereſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡderṡhati; contutariſe ohraniti, ſe braniti; referireſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; renitiſe braniti, ṡuparſtati, ſe vpirati; resistereṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti; tergiversatorkateri ſe brani ali krati, k'eni ali drugi rizhei
branjarica žinterpolatrixbrangariza, katera ſtare rizhy po méſti predaja
branje1 sF6, lectio, -onisbranîe, isbranîe, iṡvolenîe; legibilis, -lelagák h'branîu; praelectionaprei branîe; privata lectioſuſebnu branîe, na ſamim branîe, de oben ne vidi; profeſsiotá ozhitni vúk inu branîe
branje2 sF2, oleitas, -tisolik targanîe, ali branîe; vindemiabendima, vinṡku branîe, groṡdja terganîe
branjen del.F3, parmatus, -a, -umeden s'enim takeſhnim ṡzytam branên; protectus, -a, -umṡakriven, branîen, ṡaſhirman; vetitus, -a, -umprepovédan, branîen
branjenik mF2, defensorohranîenyk, odvétnik, branîenyk; hyperospitesṡavétnik, brainenyk
branjenje sF5, impedimentum, impeditioṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; praepedimentum, -tiṡmota, branenîe, ṡabava, ṡapreshenîe; propugnatiobranenîe: tudi bojovanîe: ṡagovorjanîe; renixus, -usṡuparſtanîe, branenîe, vpiranîe; tuitio, -nisbranenîe, ṡaſlanenîe, varovanîe
brat mF35, abpatruus, -truididetou brát; adelphus, -phibrat; amitimiod brata, ali ſestre otrozi; avunculus. 1. vujiz, materin brát; eja fratres juvateNu bratje pomagaite; fraterbrát; patruelesſtrizi, dveih bratou otroci; sellariolus, -a, -um, sellariola pupinaena oṡhtaria, kir ty pyani bratje poſſédajo, inu pyanzhujejo; uterinus, -a, -umod ene matere, po poli brat, ali ſeſtra; prim. cehebrat 
bratec mfraterculusbratiz
brati1 nedov.F13, anagnostesen pob, kateri bere; grammaticakúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi; lectitarevſeṡkuṡi brati; legerebrati; magistra, -aekatera vuzhy brati, piſſati, ſhivati, klekati; praelectorkateri naprei bere; praelegerenaprei brati, ali iṡlagati; profiteritudi ozhitnu vuzhiti inu brati; recitareglaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti; recitator, -oriskateri glaſnu govory, ali bere; relegereprebrati, vezhkrat brati; sublegereṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; prim. bran1 
brati2 nedov.F4, legulus, -lieden, kateri v'vinogradi groṡdie bere, ali terga; mellificaremèd brati, délati, ṡnaſhati; olivareolike targati ali brati; vindemiaregroṡdje tergati, ali brati; prim. bran2 
bratič (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) mpatruelesbratizhi Verant. [74: Patruelis, Vetter, Bratichi]
bratov prid.F2, fratriabratova ṡhena; fratriades bruders weib, schwägerin, geschey. bratova shena
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 17666 zadetkov.