Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 4. 2020.

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi; alfabetiratiSSKJ: Kandidati za opravljanje strokovnega izpita lahko urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo E (↑)abecéda
àbiótski -a -o [abijotski] prid. (ȁ-ọ̑) biol.
ki se nanaša na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; abiotski in biotski povzročitelji; Gensko spremenjene rastline so bolj odporne na biotski in abiotski stres E agl. abiotic iz (↑)a... + biótski
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í)
ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
aboníranec -nca m, člov. (ȋ)
1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev
2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
aborídžin ↑aborígin
aborídžinski ↑aboríginski
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E agl. aboriginelat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E aborígin
ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ábraham
ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ábraham
ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ábrahamovec
ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'
ABS- [abeès in abẹès] prvi del zloženk (ȅ)
ki se nanaša na zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: ABS-sistem in sistem ABS; ABS-zavore in zavore ABS E ABS
abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ)
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acidelat. acidus 'kisel'
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog.
športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E agl. additivepoznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač.
kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E agl. administratorlat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
administríranje -a s (ȋ)
1. opravljanje administrativnih poslov: stroški administriranja; Želela bi si zakon, ki bi omogočil učinkovito varstvo kulturne dediščine brez nepotrebnega administriranja, ki je samo sebi namen
2. rač. upravljanje računalniškega sistema ali spletnega foruma: Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah E administrírati
administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač.
upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E nem. administrierenlat. administrāre 'upravljati, službovati'
adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr.
stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ)
kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E adrenalín
adútinja -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
adútka -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutinja: glavna adutka; velika slalomska adutka; Za vidnejši rezultat ima reprezentanca adutko med mladinkami E (↑)adút
advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑)
advokátinja -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki poklicno daje pravno pomoč; advokatkaSSKJ, odvetnicaSSKJ: Kot advokatinja je branila političnega zapornika E (↑)advokát
aeróbični -a -o prid. (ọ̄)
ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika
aerogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)gén
aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑)
snemanje iz zraka: pridobivati podatke z aerosnemanjem; Zakon prepoveduje uporabo helikopterjev oziroma povzročiteljev hrupa razen ob opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri aerosnemanju v okviru geodetskih del E (↑)aero... + (↑)snémanje
aferáštvo -a s (ȃ) ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer: Namesto da izgubljamo energijo v brezplodnem aferaštvu, bi bilo mnogo bolje, da bi vzpostavili takšne mehanizme, ki bodo vnaprej onemogočali korupcijo in državi škodljive posle E iz aferáš iz (↑)afêra
afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E paštun. afgani po imenu države Afganistan
áfnaSSKJ -e ž (á)
znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
áfro -- v prid. rabi (ȃ)
ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afro glasba; afro pričeska; Glavna podlaga zasedbe so trdi funk ritmi, oplemeniteni z latino in afro vplivi – glej tudi áfro... E agl. Afro iz (↑)áfriški
áfro... prvi del zloženk (ȃ)
ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop; afrofrizura; afropričeska – glej tudi áfro E áfro
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E agl. Afro-American iz áfro... + (↑)amêriški
áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
afriška pop glasba: Rad posluša afropop E agl. afropop iz áfro... + (↑)pòp
agíliti -ja in agility -ja cit. [agíliti] m (ȋ)
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: strokovna komisija za agiliti; Najbolj priljubljen pasji šport je agiliti, tekmovanje in zabava na šestih nogah E agl. agility, prvotno 'gibčnost, okretnost', iz (↑)agílen
agility ↑agíliti
agoníst -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: Metadon je agonist heroina, kar pomeni, da nadomesti učinek te droge v možganih in prepreči abstinenčno stisko E nlat. agonistagr. agōnistḗs 'tekmovalec, borilec' iz ágō 'ženem, vodim, peljem'
agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog.
napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek
agresívnež -a m, člov. (ȋ)
napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E agresívni
agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑)
vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: zimska agrokoprena; Kakor hitro začnejo nočne temperature padati pod ledišče, solato pokrijemo z agrokopreno, tako pokrita ostane na vrtu še kar nekaj časa E iz gr. agrós 'polje' + (↑)kopréna
ágroživílec -lca m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev; Primorski agroživilci želijo, da jim vlada ponudi določeno obliko protekcionizma E iz gr. agrós 'polje' + (↑)živílec
aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ)
šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E agl. aikidojap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + 'pot, način'
airbag -a cit. [êrbeg-] m (ȇ)
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'
ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́)
tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E agl., nem. Ayurvedastind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'
ájurvédski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
ki se nanaša na ajurvedo: ajurvedska masaža; Ajurvedski zdravnik mora biti odličen opazovalec, poleg tega svoje znanje in vedenje dopolnjuje vse življenje E ájurvéda
akcentológ -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za akcentologijo; naglasoslovec: Uvrščamo ga med najvidnejše dialektologe in akcentologe slovenskega jezika E (↑)akcènt + gr. -logos iz (↑)lógos
akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za akcentologijo; naglasoslovka: Na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja E akcentológ
ákcijaSSKJ -e ž (á)
ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ákcija
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn.
1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode
2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
akrátotermálni -a -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je v zvezi z izvirom, vrelcem s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; Akratotermalna zdravilna voda in srednjegorska klima so naravni zdravilni dejavniki, ki jih s svojo strokovnostjo oplemeniti ekipa naših zdravnikov in terapevtov E nem. akratothermal iz akrátotêrma
akreditácija -e ž (á)
1. dovoljenje komu, da zastopa določeno organizacijo, opravi določeno nalogo: Večina domačih neodvisnih javnih občil in tujih novinarjev ni dobila akreditacij za spremljanje srečanja
2. postopek za pridobitev statusa za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešna akreditacija; sistem akreditacij; Akreditacija bo verjetno trajala nekaj mesecev, saj gre za najbolj problematični del procesa
3. dovoljenje, pridobljeno s takim postopkom: Mednarodna revizorska hiša znova preverja, ali agencija za kmetijske trge izpolnjuje vse pogoje, da ji lahko podeli akreditacijo za črpanje evropskega denarja E agl. accreditation iz (↑)akreditírati
aktuálnopolítični -a -o prid. (ȃ-í)
ki je v zvezi z aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; Tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična E iz aktuálna polítika
akupresúrni -a -o prid. (ȗ)
ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
akupunkturíst -a m, člov. (ȋ)
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturolog: Prepričan je, da so mišice in organi povezani z istimi nevidnimi živčnimi potmi in meridiani, kakršne poznajo akupunkturisti E (↑)akupunktúra
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ)
ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑)
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos
akústičniSSKJ -a -o prid. (ú)
ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ)
telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + fítnes
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
akvizitêrstvo -a s (ȇ)
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr
al dente1 -- -- cit. [al dénte] v prid. rabi (ẹ̑)
ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost: Jed kuhamo, dokler riž ni al dente E it. al dente, dobesedno 'na zob'
alergíjski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na alergijo: alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice; Pri zdravljenju alergijskih bolezni je najpomembnejši ukrep izogibanje alergenu, na katerega smo preobčutljivi E (↑)alergíja
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
alergologíja -e ž (ȋ)
proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
alergolóški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na alergologijo: alergološki test; alergološka ambulanta; alergološke študije; Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu E alergologíja
álfanumêrični -a -o prid. (ȃ-é)
ki je sestavljen iz črk in številk; črkovno-številski: alfanumerični znak; alfanumerična tipkovnica; Alfanumerično označevanje najpogosteje uporabljamo za označevanje uporov večjih moči E agl. alphanumeric, nem. alphanumerisch iz (↑)alfa(bét) + (↑)numêričen
alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ)
član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaidaarab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'
alkájdovec ↑alkaidovec
alkohológ -a m, člov. (ọ̑)
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́)
pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést
all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ)
ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno
all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ)
ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
alocírani -a -o prid. (ȋ) fin.
razporejeni: alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna; Za delitev finančnih sredstev bi lahko uporabili metodo, ki jo je za alocirani dolg nekdanje federacije pred leti uporabil Mednarodni denarni sklad E alocírati
alocírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin.
razdeljevati, razporejati za določen namen: Konkurenca bo bolje alocirala kapital in banke ne bodo mogle več živeti le od obrestnih marž E nem. allozierensrlat. allocāre 'namestiti'
aloe vera -- -e cit. [alóje vêra] ž (ọ̑, ȇ)
aloja, ki vsebuje zdravilne snovi: Priporočljivo je, da na opeklino nanesemo gel aloe vere, saj pospešuje celjenje E nlat. aloe vera iz (↑)alója + vera 'prava'
álter -- prid. (ȃ) pog.
ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
//
ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo
– glej tudi álter... E alter(natívni)
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ)
1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa
2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E nem. Alternativefrc. alternative iz alternatívni
alternatívec -vca m, člov. (ȋ)
1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci
2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E alternatíva
alternatívka -e ž, člov. (ȋ)
1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču
2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E alternatívec
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
//
ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila
E nem. alternativfrc. alternatif iz (↑)alternírati
alternatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost alternativnega: Spodbujajo kreativnost in alternativnost, vsaka nova zamisel je dobrodošla E alternatívni
álter… prvi del zloženk (ȃ)
ki se nanaša na drugo možnost, izbiro poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: alterklub; alterrock; alterkultura – glej tudi álter E alter(natívni)
aluzívni -a -o prid. (ȋ)
ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludírati
alzheimer -ja cit. [álchajmer] m, živ. (ȃ)
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimerjeva bolezen: Znanstveniki si prizadevajo odkriti gene, ki botrujejo širšim spremembam in motnjam, kot so rak, alzheimer, upad imunske sposobnosti organizma E skrajšano iz alzheimerjeva bolézen
alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)
amandmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu: amandmirati člen zakona; amandmirati sklep; Vlada je amandmirala svoj zakon E (↑)amandmá
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ)
1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka
2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ)
ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambiènt
ambrózijaSSKJ -e ž (ọ́)
pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; žvrklja: navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija; cvetni prah ambrozije; Ambrozija je nezahtevna glede rastnih razmer, zato raste predvsem ob avtocestah in železnicah, na slabo urejenih komunalnih javnih in drugih površinah E nlat. ambrosiagr. ambrosía 'pijača olimpskih bogov', prvotno 'nesmrtnost'
amerikanofíl -a m, člov. (ȋ)
kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo: anglofili in amerikanofili; Je pravi amerikanofil E nem. Amerikanophile iz (↑)amerikán(ec) + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ)
amfetamín -a m (ȋ)
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin
ámiš -a m, člov. (ȃ)
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E agl. Amishnem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)
ámniocentéza -e [amnijocenteza] ž (ȃ-ẹ̑) med.
postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: izvesti amniocentezo; V večini držav je vsem starejšim materam na razpolago (ali je celo obvezna) amniocenteza, s katero je mogoče preveriti, ali ima plod Downov sindrom E nlat. amniocentesis iz gr. amníon 'jajčni ovoj' + kéntesis 'zbadanje, prebadanje'
ampulíran -a -o prid. (ȋ)
ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: zdravilo v ampulirani obliki; V hladilniku se shranjujejo inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana zdravila E (↑)ampúla
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem.
ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
anabólik -a m (ọ́) kem.
snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E agl. anabolic (steroid) iz anabólični
anafiláktični -a -o prid. (á) med.
ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
analizánt -a m, člov. (ā á) psiht.
kdor je analiziran: Analizant predpostavlja, da analitik pozna njegov problem in odgovor na njegovo težavo E (↑)analizírati
analóg -a m (ọ̑)
1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil
2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več
2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave
3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E nem. analog iz (↑)analogíja
andiníst -a m, člov. (ȋ)
kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
andinízem -zma m (ī)
vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem
andragóg -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
andragóginja -e ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za andragogiko: Ob dnevih evropske kulturne dediščine Mestni muzej Ljubljana pripravlja dveurno kuharsko delavnico za odrasle, ki jo bo vodila kustosinja in andragoginja E andragóg
andragóški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na vzgajanje in izobraževanje odraslih ali na vedo o tem: andragoški center; andragoška stroka; Različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle E andragóg
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1 
anesteziológ -a [anestezijolog-] m, člov. (ọ̑)
zdravnik specialist za anesteziologijo; anestezistSSKJ: Anesteziolog oceni splošno zdravstveno stanje bolnika in njegovo zmogljivost oziroma pripravljenost za operacijo E nem. Anästhesiologe iz (↑)anestezíja + gr. -logos iz (↑)lógos
anesteziologíja -e [anestezijologija] ž (ȋ) med.
veda, ki se ukvarja z anestezijo: metode anesteziologije; Ko je opravila študij medicine, se je odločila za specializacijo iz anesteziologije E anesteziológ
anesteziolóški -a -o [anestezijološki] prid. (ọ̑)
ki se nanaša na anesteziologe ali anesteziologijo: anesteziološki inštitut; anesteziološki pripomoček; sodobne anesteziološke metode; Večino bolnikov pred operacijo pregleda anesteziolog v anesteziološki predoperativni ambulanti E anesteziológ
anevrízma -e ž (ȋ) med.
omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma v možganih; razpok aortne anevrizme; Če bolniku poči anevrizma trebušne aorte, ga moramo nemudoma operirati E nlat. aneurysmagr. aneúrysma 'razširitev'
angiografíja -e [angijografija] ž (ȋ) med.
rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva: angiografija koronarnih arterij; Angiografija je razmeroma hitra in varna preiskava E nlat. angiograpia iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)grafíja
angiológ -a [angijolog-] m, člov. (ọ̑) med.
zdravnik specialist za žile in žilne bolezni: pregled pri angiologu; Ko družinski zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, bolnika napoti k specialistu, bodisi k dermatologu bodisi k angiologu E nem. Angiologe iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + -logos iz (↑)lógos
angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med.
veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E angiológ
angiolóški -a -o [angijološki] prid. (ọ̑) med.
ki se nanaša na angiologe ali angiologijo: svetovni angiološki kongres; Ta teden bosta od ambulant delovali le urgentna angiološka ambulanta in dispanzer za trombotične bolezni E angiológ
ángioplástika -e [angijoplastika] ž (ȃ-á) med.
širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: uspešna angioplastika; Z angioplastiko so razširili ledvično arterijo E po zgledu agl. angioplasty iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)plástika
angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: začenjati vsesplošno angležiti; Mlajši rod je samo še angležil E po imenu naroda Angleži
anglizácija -e ž (á)
1. prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: Prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije
2. uvajanje angleščine na določenem področju: Opozarjajo na anglizacijo, neslovenske javne napise in poimenovanja podjetij v tujih jezikih ter nered v poslovnem in uradovalnem jeziku E (↑)anglizírati
ángloamerikánščina -e ž (ȃ-ȃ) pog.
ameriška angleščina: Angloamerikanščina je tako rekoč povsem naravno in neprisiljeno postala svetovni sporazumevalni jezik E iz ángloamerikánski 'angloameriški'agl. Anglo-American
ánglomaníja -e ž (ȃ-ȋ)
pretirano navdušenje za vse, kar je angleško: Knjiga obravnava kontinentalne anglomanije in anglofobije E (↑)anglo... + (↑)maníja
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr.
slovenščina z elementi angleščine: Naša mesta, trge in vasi preplavljajo spakedranke v nekakšni angloslovenščini E (↑)anglo... + (↑)slovénščina
animácijaSSKJ -e ž (á)
organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E nem. Animationlat. animātiō 'poživitev'
animácijski -a -o in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na animacijo, organizirane športne in prostočasne dejavnosti: animacijski program; Animacijska služba v termah vsak dan prireja izlete E animácija
animátorski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na animatorje ali animiranje: Animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila E (↑)animátor
animé -êja m (ẹ̑ ȇ)
japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E agl. animejap. anime, skrajšano iz anime(eshon)agl. animation, gl. (↑)animácija
ankétarka -e ž, člov. (ẹ̑)
ženska, ki anketira; izpraševalkaSSKJ: Pred dnevi me je po telefonu neka anketarka vprašala, katero oddajo na nacionalni televiziji najbolj pogosto in redno gledam E (↑)ankétar
anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm.
zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E nlat. anxiolyticum iz anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑)
1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome
2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑)
1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta
2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E anksiózen
anomíja -e ž (ȋ)
stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena anomija; kulturna anomija; Državljani brez demokratičnih tradicij, ki se sploh ne zavedajo svojih demokratičnih dolžnosti, tonejo vse bolj v anomijo, apatijo in ritualizacijo življenja E frc. anomiegr. anomía 'brezpravje' iz ánomos 'brezpraven' iz (↑)a... + nómos 'zakon'
anonímka -e ž (ȋ)
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; avtor anonimke; pisec anonimke; Prisegam, da je vse, kar sem napisal v anonimki, resnica E hrv., srb. anònīmka, univerbizirano iz ȁnonīmna pȍruka 'anonimno sporočilo'
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
anoréksičarka -e ž, člov. (ẹ́)
ženska, ki ima anoreksijo; anorektičarka: Anoreksičarka se na vse načine bori proti ponovni pridobitvi telesne teže E anoréksik
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
//
ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo

2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske
3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E anoreksíja
anoréksičnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; Velja za eno od najbolj suhih filmskih zvezdnic, poleti se je ugibalo celo o njeni anoreksičnosti E anoréksičen
anoreksíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E nlat. anorexia (nervosa)gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
anoréksik -a m, člov. (ẹ́)
kdor ima anoreksijo; anorektik: Anoreksik je prepričan, da ne potrebuje hrane, da se mu ni treba oviti v topla oblačila, ko gre pozimi ven E anoréksičen
anoréktičarka -e ž, člov. (ẹ́)
ženska, ki ima anoreksijo; anoreksičarka: Bila je tipična anorektičarka, obsedeno je jahala nepretrgoma deset ur, ko tega ni več zmogla, pa je telovadila do onemoglosti E anoréktik
anoréktičen -čna -o prid. (ẹ́)
ki ima anoreksijo; anoreksičen (1): Govorila je o tem, kaj storiti, ko se pokažejo znaki, da otrok postaja anorektičen E nlat. anorectusgr. anórektos 'neješč'
anoréktik -a m, člov. (ẹ́)
kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E nem. Anorektiker k anoreksíja
antagonístSSKJ -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; blokator, zaviralec (1): antagonist kalcija; V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina E poznolat. antagonista 'nasprotnik'gr. antagonistḗs
ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu
2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja
ántialêrgik -a m (ȃ-é) farm.
zdravilo proti alergiji: Zdravnik mu je predpisal antialergik E nlat. antiallergicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)alergíja
ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī)
nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; protiamerikanizem: ideološki antiamerikanizem; politika antiamerikanizma; ZDA je vzel v bran in predstavil argumente proti antiamerikanizmu E (↑)anti... + (↑)amerikanízem
ántiamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
ki je proti politiki Združenih držav Amerike; protiameriški: antiameriške demonstracije; antiameriška propaganda; antiameriško stališče; Njihov program je bil ocenjen kot antiameriški E (↑)anti... + (↑)amêriški
ántibaktêrijski -a -o prid. (ȃ-é)
ki deluje proti bakterijam; protibakterijski: antibakterijske lastnosti; antibakterijsko delovanje; antibakterijsko milo; Naravno antibakterijsko in antialergijsko zaščito zagotavljajo bambusova vlakna E (↑)anti... + (↑)baktêrijski
ánticelulítni -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti celulitu; proticelulitni: anticelulitna krema; anticelulitna masaža; Resda so nekateri prepričani, da kreme zgolj z nanašanjem nimajo bistvenega anticelulitnega učinka, a škodijo gotovo ne E (↑)anti... + (↑)celulítni
ántidepresívni -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti depresiji; protidepresivni: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; Večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati šele po dveh do treh tednih E (↑)anti... + (↑)depresíven
ántiemétik -a m (ȃ-ẹ́) farm.
zdravilo proti bruhanju: Ker migreno pogosto spremlja slabost, zdravniki priporočajo, da se petnajst minut pred zaužitjem aspirina použije antiemetik E nlat. antiemeticum iz (↑)anti... + tvor. od gr. émesis 'bruhanje'
ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́) farm.
zdravilo proti epilepsiji: Bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo ustrezna zdravila, antiepileptike ali kortikosteroide E nlat. antiepilepticum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)epilepsíja
ántiglobalíst -a m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor je proti globalizmu; protiglobalist: Večjih težav v prometu zaradi prevozov delegacije ne pričakujejo, prav tako ne večjih protestov antiglobalistov E agl. anti-globalist iz (↑)anti... + (↑)globalíst
ántiglobalístični -a -o prid. (ȃ-í)
ki je proti globalizmu; protiglobalistični: antiglobalistični protest; antiglobalistične demostracije; antiglobalistično gibanje; Prihod v Prago so poleg državnikov napovedali tudi pripadniki raznih protinatovskih in antiglobalističnih skupin E ántiglobalíst
ántiglobalizácija -e ž (ȃ-á)
miselnost, ki je proti globalizaciji; protiglobalizacija: Vprašanje globalizacije in antiglobalizacije je za Slovenijo pomembno v tem smislu, da se bo vedelo, v čem je treba biti drugačen (originalen) in v čem enak (prilagojen) E agl. anti-globalisation iz (↑)anti... + globalizácija
ántiglobalizacíjski -a -o in ántiglobalizácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á)
ki je proti globalizaciji; protiglobalizacijski: antiglobalizacijsko gibanje; antiglobalizacijska načela; Po njegovih besedah so tudi antiglobalizacijski protesti del demokracije oziroma del demokratične države E ántiglobalizácija
ántiglobalízem -zma m (ȃ-ī)
gibanje proti globalizmu; protiglobalizem: Antiglobalistične demonstracije v Seattlu, Pragi, Genovi so z množičnostjo in radikalnostjo naredile antiglobalizem za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe E agl. anti-globalism iz (↑)anti... + globalízem
ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm.
snov, ki zavira delovanje histamina: Seneni nahod se kot večina alergij zdravi z antihistaminiki, na voljo so v obliki kapljic, pršil in tablet E nlat. antihistaminicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
ántihistamínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) farm.
ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema; Za osebe, ki so alergične na pike, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj antihistaminske tablete ali injekcije z adrenalinom E po zgledu nlat. antihistaminicus iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
ántijunák -a m, člov. (ȃ-á)
1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; protijunak (1): dramski antijunak; romaneskni antijunak; Vaš antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden, individualist, a hkrati je suženj svojih potreb
2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; protijunak (2): športni antijunak; Vedno sem stavil na antijunake, ki so izzivali, presenečali z izjavami in dejanji ter drzno zagovarjali svoja stališča, ki so bila daleč od splošnega javnega mnenja E (↑)anti... + (↑)junák
ántikancerogén -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) med.
ki deluje proti raku; protirakav: antikancerogeni učinek; antikancerogena učinkovina; antikancerogeno delovanje; Pomembna skupina mogočih antikancerogenih snovi so vitamini z antioksidativnim učinkom E (↑)anti... + (↑)kancerogén
ántikatolicízem -zma m (ȃ-ī)
nazor, ideologija, ki je proti katolicizmu: Prešernoslovec, ki je postavil pod vprašaj pesnikov antikatolicizem, se v zadnjem obdobju v svojih razmišljanjih vse bolj navezuje na tematiko krščanstva in razmerij do religije E (↑)anti... + (↑)katolicízem
ántiklerikálec -lca m, člov. (ȃ-ȃ)
pristaš antiklerikalizma: Vedno znova je jezil tudi cerkvene vrhove, ker je bil do zadnjega diha odločen antiklerikalec E (↑)anti... + (↑)klerikálec
ántikoagulánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem.
snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo: Antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov E nlat. anticoagulans iz (↑)anti... + tvor. od (↑)koagulírati
ántikomuníst -a m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor je proti komunizmu; protikomunist: Nikoli nisem postal pravi antikomunist, pač pa samo kritik komunizma E (↑)anti... + (↑)komuníst
ántikorupcíjski -a -o in ántikorúpcijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ú)
ki je proti korupciji; protikorupcijski: antikorupcijski urad; antikorupcijski zakon; antikorupcijska politika; Korupcija je največje zlo družbe in če bi pristali na to, da zmanjšujemo pritisk, antikorupcijski pritisk, potem bi seveda ravnali zelo slabo E (↑)anti... + (↑)korupcíjski
ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ)
kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; protikultura: Zlasti v San Franciscu in New Yorku se je razvila antikultura, ki je hrepenela po drugačni, mirni skupnosti E (↑)anti... + (↑)kultúra
ántinacíst -a m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor je proti nacizmu; protinacistSSKJ: antifašisti in antinacisti; Bil je aktiven antinacist E (↑)anti... + (↑)nacíst
ántinacístični -a -o prid. (ȃ-í)
ki je proti nacizmu; protinacističniSSKJ: antinacistična organizacija; Vzgajan je bil v strogem antinacističnem duhu E ántinacíst
ántinátovec -vca m, člov. (ȃ-ȃ)
kdor je proti Natu; protinatovec: Sicer pa niso dobro organizirani samo pronatovci, temveč tudi antinatovci, tisti, ki vstopu v Nato izrecno nasprotujejo E (↑)anti... + nátovec
ántinátovski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je proti Natu; protinatovski: antinatovska kampanja; antinatovska propaganda; antinatovsko stališče; Ni hotel nastopiti na antinatovski manifestaciji E (↑)anti... + nátovski
ántioksidacíjski -a -o in ántioksidácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) kem.
ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidantski (1): antioksidacijski učinek; antioksidacijske lastnosti; Med drugimi učinki ingverja velja posebej omeniti njegovo močno antioksidacijsko delovanje, preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, pa tudi njegovo protivnetno učinkovanje E (↑)anti... + (↑)oksidacíjski
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem.
1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: Kot antioksidant se živilom dodaja askorbinska kislina ali vitamin C
2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje; močen antioksidant; vir antioksidantov; Raziskave so potrdile, da kava vsebuje antioksidante, in ljudje, ki jih uživajo, živijo dlje in bolj kakovostno E nlat. antioxydans iz (↑)anti... + (↑)oksidánt
ántioksidántni -a -o prid. (ȃ-ā) kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo druge snovi; antioksidativni: antioksidantna snov; antioksidantna zaščita; antioksidantno delovanje; Pri ljudeh, ki jedo veliko jagod, borovnic in malin, je obolevnost za različnimi oblikami raka manjša, kar najbrž izvira iz velike količine antioksidantnega vitamina C v jagodičevju E ántioksidánt
ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā) kem.
1. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidacijski: antioksidantski učinki; antioksidantsko delovanje; Vitamini A, C in E so znani po svojih antioksidantskih lastnostih
2. ki vsebuje antioksidante: antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; Vsak dan uživamo antioksidantske dodatke k prehrani E ántioksidánt
ántioksidatívni -a -o prid. (ȃ-ȋ) kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo druge snovi; antioksidantni: antioksidativni učinek; antioksidativna lastnost; antioksidativno delovanje; Dobra lastnost pravih čajev je kombinacija poživljajočega delovanja in večje vsebnosti koristnih antioksidativnih snovi E nlat. antioxydativus iz (↑)anti... + (↑)oksidatíven
ántipirátski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je proti piratom ali piratstvu; protipiratski: antipiratska zaščita; Antipiratski zakon bi moral nastati zgolj in izključno zaradi zaščite nosilcev avtorskih pravic E (↑)anti... + pirátski
ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ)
poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: Poezija postaja antipoezija, ki prebira svet v vsej svoji najbolj surovi plati E (↑)anti... + (↑)poezíja
ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ)
1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda; protipropagandaSSKJ: Postal je specialist za reči, kot so propaganda, antipropaganda, dezinformiranje, vplivanje na javno mnenje in pranje možganov
2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antireklama (2): Tekma je bila le antipropaganda za slovenski ženski nogomet, saj si jo je ogledalo samo okrog 300 gledalcev E agl. anti-propaganda iz (↑)anti... + (↑)propagánda
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ)
1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame
2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma
ántirevmátik -a m (ȃ-á) farm.
zdravilo proti revmatizmu: Pri jemanju klasičnih nesteroidnih antirevmatikov jim je bilo treba predpisati še posebno zdravilo za varovanje sluznice želodca in dvanajstnika E nlat. antirheumaticum iz (↑)anti... + tvor. iz (↑)revmátičen
ántistrésni -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
ki deluje proti stresu; protistresni: antistresna terapija; Antistresni program ponuja najprej sproščujočo kopel E (↑)anti... + (↑)strésen
ántiteízem -zma m (ȃ-ī) filoz.
nazor, ki je proti verovanju, religiji, verskim dogmam: Dogmatični ateizem ali, bolje rečeno, antiteizem je značilen za zadnje stoletje naše zapadne kulturne zgodovine E (↑)anti... + (↑)teízem
ántiterorístični -a -o prid. (ȃ-í)
ki je v zvezi z antiterorizmom; protiteroristični: Na tiskovni konferenci je poročal član antiteroristične policijske enote E agl. anti-terrorist iz (↑)anti... + (↑)terorístičen
ántiterorízem -zma m (ȃ-ī)
dejavnost, ki omejuje terorizem; protiterorizem: V boju proti terorizmu ne manjka zamisli niti v evropski komisiji, kjer so pred kratkim občutno povečali letni znesek, ki ga nameravajo v prihodnje porabiti za raziskave na področju antiterorizma in varnosti E agl. anti-terrorism iz (↑)anti... + (↑)terorízem
ántivírusni -a -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki deluje proti virusom; protivirusni (1): antivirusno zdravilo; Propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč
2. ki varuje pred računalniškimi virusi; protivirusni (2): antivirusni program; Ustrezna antivirusna zaščita je zelo pomembna, vendar nas nikakor ne bo v celoti zaščitila pred spletnimi nevarnostmi E agl. antivirus iz (↑)anti... + (↑)vírusen
ántivírusnik -a m (ȃ-ȋ)
protivirusni program; protivirusnik: Antivirusnik na disku zavzame precej prostora in porablja velik del delovnega spomina E univerbizirano iz ántivírusni prográm
ántizvézdnik -a m, člov. (ȃ-ẹ̑)
zelo slavna, znana oseba, ki se vede, kot da to ni: Na sprejemih se obnaša kot antizvezdnik: čudaški, izgubljen, nekomunikativen E (↑)anti... + (↑)zvézdnik
ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl.
veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika
ápiterapíja -e ž (ȃ-ȋ)
zdravljenje s čebelarskimi pridelki: V apiterapiji se uporabljajo med, matični mleček, cvetlični prah, propolis in čebelji strup E nem. Apitherapie iz lat. apis 'čebela' + (↑)terapíja
aplikatívnost -i ž (ȋ)
uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju: aplikativnost visoko razvite tehnologije; Raziskovalnost in aplikativnost sta neločljivi, medsebojno pogojevani prvini slovenistike E (↑)aplikatíven
apnêja -e ž (ȇ) med.
začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem: Pogosto so vzrok nespečnosti apneje v spanju, to pomeni prenehanje dihanja za vsaj deset sekund, ponavadi pa trajajo 30 do 40 sekund ali celo dlje E nlat. apnoeagr. ápnoia 'brezvetrje, odsotnost dihanja'
apreciácija -e [aprecijacija] ž (á) fin.
dvig kupne moči ene valute, izražen z drugo valuto: ustaviti apreciacijo; realna apreciacija; Zmerna ali nizka inflacija se lahko dodatno zniža z višjo obrestno mero in apreciacijo valute, oboje pa običajno znižuje gospodarsko rast E agl. appreciation iz stfrc. apprécier < poznolat. appretiāre 'oceniti kakovost'
arabízem -zma m (ī) jezikosl.
element arabščine v kakem drugem jeziku: Prevod je odpravil nepotrebne arabizme E nem. Arabismusfrc. arabisme iz (↑)arábski
arašídov -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na arašid: arašidovo maslo; V ponvi segrejte dve žlici arašidovega olja E (↑)arašíd
arborístika -e ž (í) bot.
veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'
arhitektúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ)
arhivíst -a m, člov. (ȋ)
kdor opravlja arhiviranje; arhivarSSKJ: filmski arhivisti; Vsak arhivist se zaveda, da so med največjimi sovražniki starega papirja premočna svetloba, neustrezna temperatura in vlažnost zraka E (↑)arhív
ármafleks -a m (ȃ)
podloga iz polietilenske pene za sedenje, ležanje zlasti na tleh: Na tla smo položili armaflekse in čez pogrnili spalne vreče E po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + (↑)fleks(ibílen)
arómaterapévtski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki se nanaša na aromaterapijo: aromaterapevtski pripravek; aromaterapevtska masaža; Aromaterapevtska kopel blaži bolečine v medenici, ki pogosto spremljajo vnetje mehurja E agl. aromatherapeutic, nem. aromatherapeutisch k arómaterapíja
arómaterapíja -e ž (ọ̑-ȋ)
zdravljenje z eteričnimi olji: V kozmetičnih salonih, toplicah ali centrih dobrega počutja si lahko privoščimo postopek celostne nege kože z aromaterapijo, ki ob soju sveč in prijetni glasbi uravnoteži telo, dušo in duha E agl. aromatherapy, nem. Aromatherapie iz (↑)aróma + (↑)terapíja
artefáktSSKJ -a m (ȃ)
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: umetniški artefakt; Dnevniki in drugi artefakti so mišljeni kot ilustracija in dekoracija razstave, ki spodbudi obiskovalce k razmišljanju E nem. Artefakt iz lat. arte factum 'umetno narejeno'
ártkíno -a m (ȃ-ȋ)
1. kino za predvajanje umetniških filmov: Dvorana artkina je bila kljub dopoldanski uri skoraj premajhna za vse, ki so si hoteli film ogledati prvi
2. kinematografsko podjetje za predvajanje takih filmov: Artkino nikjer na svetu ni državna ustanova E agl., frc. art + (↑)kíno
artróza -e ž (ọ̑) med.
degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: imeti artrozo; sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni; artroza kolena; Najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka je artroza E nlat. arthrosis iz gr. árthron 'sklep'
asána -e in ásana -e ž (ȃ)
vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti: Asane umirijo um in omogočijo večjo zbranost in disciplino E agl. asana, nem. Asanastind. āsana 'sedenje'
ascendèntSSKJ -ênta in -énta m (ȅ é; ẹ́) astrol.
točna stopinja v zodiaku, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva; podznak: Ascendent v ovnu je podlaga za drzno in samosvojo pot v poslovnem življenju E nem. Aszendentlat. ascendens iz ascendere 'vzhajati'
asertíven -vna -o prid. (ȋ)
1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz
2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'
asisténčni -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi z asistenco: asistenčni zdravnik; asistenčna storitev; Asistenčna pomoč 24 ur na dan omogoča brezplačne storitve, kot so na primer vleka avtomobila, organizacija prenočitve, nadomestno vozilo E (↑)asisténca
àsociálnež -a [asocijalnež-] m, člov. (ȁ-ȃ)
kdor se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: Bil je asocialnež, ki je kot nomad blodil po družbeni nikogaršnji zemlji, in grožnja vsem pravilom civilizacije E (↑)àsociálen
astrológinja -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki se ukvarja z astrologijo: Prijateljica astrologinja mi je zadnjič omenila, da se je pri njej oglasilo kar nekaj strank, ki jih nikoli ne bi pričakovala E (↑)astrológ
ástromedicína -e ž (ȃ-ȋ)
alternativna medicina, ki temelji na spoznanjih astrologije: Astromedicina je usmerjena v preventivo in lahko predstavlja dopolnilo pri zdravljenju E agl. astromedicine, nem. Astromedizin iz (↑)astro... + (↑)medicína
astronávtka -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki je usposobljena za vesoljske polete; vesoljkaSSKJ: Raketoplanu bo prvič poveljevala astronavtka E (↑)astronávt
ášram -a m (ȃ) zlasti v Indiji
duhovno središče za meditacijo: V ašramu je kar poldrugo leto črpal znanje od tamkajšnjih gurujev E agl. ashram, nem. Aschramstind. āśrama-
atašêjka -e ž, člov. (ȇ)
članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje: kulturna atašejka; Pred dvema letoma je v Ljubljano prišla kot atašejka za kulturo na ruskem veleposlaništvu, danes pa se vrača v Moskvo E (↑)atašé
áteroskleróza -e ž (ȃ-ọ̑) med.
poapnitev in otrdelost arterij: Ateroskleroza srčnih oziroma koronarnih arterij pogosto vodi v srčni infarkt E nlat. atherosclerosis iz atero(matóza) + (↑)(artêrio)skleróza
atráktor -ja m (á)
1. kar kaj privlači, priteguje: atraktor za ribolov; Pomembno je ustaviti izseljevanje ljudi iz regionalnih središč in postaviti atraktorje, ki jih bodo privabljali
2. astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko: Celoten skupek galaksij Devica skupaj z nami se giblje s povprečno hitrostjo več 100 km/s v smeri velikanske koncentracije mase, ki ji astronomi pravijo veliki atraktor E agl. attractor, nem. Attraktor iz tvor. od lat. ad trahere 'privlačiti'
au pair -- -- cit. [ọ pêr] m (ȇ)
1. člov. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: najeti au pair; delati kot au pair; To delo opravljajo au pair
2. dejavnost take osebe: program au pair; Majhni stroški so glavni razlog, zakaj je au pair v Veliki Britaniji tako razširjen E agl. au pairfrc. au pair iz (↑)pár
ávatar -ja m (ȃ)
1. živ., v hinduizmu utelešenje božanstva: Zanj milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar
2. rač. ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma: Nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – po navadi nekoliko olepševalno – ogledalo E agl. avatarstind. avatāra- 'inkarnacija', prvotneje 'sestop'
avdiofíl -a [au̯dijofil] m, člov. (ȋ)
ljubitelj in zbiralec zvočnih posnetkov, naprav za reprodukcijo zvoka: Vinilna plošča ima svoje prednosti in slabosti, toda splošno mnenje med avdiofili je, da je njen zvok boljši in toplejši E agl. audiophile, nem. Audiophil iz (↑)avdio... + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'
ávdiokaséta -e [au̯dijokaseta] ž (ȃ-ẹ̑)
priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: posneti na avdiokaseto; Podobno, kot je plošča CD z večjo kakovostjo in obstojnostjo nadomestila avdiokaseto, je bil standard DVD že od samega začetka zasnovan kot nov univerzalni nosilec videoposnetkov, ki bi nadomestil videokasete E nem. Audiokassette iz (↑)avdio... + (↑)kaséta
ávdioknjíga -e [au̯dijoknjiga] ž (ȃ-í)
obsežnejše literarno besedilo, ki je posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo: izdajati avdioknjige; Na trgu je čedalje več digitalnih in avdioknjig, lahko pa si jih kar sami naložimo z interneta E (↑)avdio... + (↑)knjíga
ávdiotéhnika -e [au̯dijotehnika] ž (ȃ-ẹ́)
tehnika prenašanja zvočnih signalov: razvoj avdiotehnike; Dvorane morajo biti v ustrezni geometriji, imeti morajo skrajno udobne sedeže ter vrhunsko video- in avdiotehniko E nem. Audiotechnik iz (↑)avdio... + (↑)téhnika
aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med.
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
aviónika -e [avijonika] ž (ọ́)
letalska elektronika: Mikroprocesorske tehnologije so pripeljale do velikega zmanjšanja prostornine in mase avionike E agl. avionics iz (↑)avi(átika) + (↑)(elektr)ónika
ávkcijski -a -o in avkcíjski -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na avkcijo: avkcijska prodaja; avkcijsko trgovanje E (↑)ávkcija
avokádov -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na avokado: avokadova krema; avokadovo olje; Na popečene rezine kruha namažemo avokadov namaz E (↑)avokádo
ávraSSKJ -e ž (ȃ)
1. rel., v različnih duhovnih gibanjih svetlobno polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet: Slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka
2. ekspr., s prilastkom splošno znana, navadno pozitivna značilnost osebe, stvari: avra skrivnostnosti; Ker je v njihovih očeh izgubil avro vsevednega filozofa, mu najbrž enostavno ne bi bili več pripravljeni verjeti E agl. aura, nem. Auragr. aúra 'svež zrak, vetrič'
ávrični -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z avro: Računalnik z beleženjem majhnih drobcev avričnih vibracij s posebnim programom izriše avro okrog vsega telesa E agl. auric, nem. aurisch iz ávra
avtíst -a m, člov. (ȋ) psiht.
kdor ima avtizem: Avtisti vidjo podrobnosti, ne pa cele slike in pogosto zgrešijo povezave med elementi, ki se zdijo drugim samoumevne E nem. Autist k (↑)avtízem
ávtoagresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti samemu sebi, škoduje samemu sebi: avtoagresivno dejanje; Poznamo prikrito samomorilno ali avtoagresivno vedenje, kamor v medicini prištevamo anoreksijo E po zgledu agl. autoaggressive iz (↑)avto…2  + (↑)agresíven
ávtoalárm -a m (ȃ-á)
zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu: namestiti avtoalarm; Ker veliko avtomobilov ukradejo tako, da jih preprosto odvlečejo na drugo lokacijo, lahko svoj avtoalarm opremite tudi s senzorji nagiba vozila E nem. Autoalarm iz (↑)avto…1  + (↑)alárm
ávtoalármni -a -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je v zvezi z avtoalarmom: avtoalarmna naprava; Avtoalarmni sistem je nepogrešljiv dodatek vašega avtomobila E ávtoalárm
ávtobómba -e ž (ȃ-ọ̑)
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtomobil bomba: V mestu je eksplodirala avtobomba E (↑)avto…1  + (↑)bómba
ávtobusar -ja in avtobúsar -ja m, člov. (ȃ; ȗ)
voznik avtobusa: Avtobusar se je trčenju poskušal izogniti E (↑)ávtobus
ávtocéstni -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
ki je v zvezi z avtocesto: avtocestni odsek; avtocestna povezava; Zaradi vse večjega prometa na vseh glavnih smereh je treba pospešiti gradnjo avtocestnega omrežja E (↑)ávtocésta
ávtocitát -a m (ȃ-ȃ)
sklic na lastno besedilo: Avtocitati pri evalvaciji avtorja ne štejejo E (↑)avto…2  + (↑)citát
ávtodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe; samodestruktiven: Občutek nemoči, obupa se lahko še nadalje specificira v obliki avtodestruktivne želje, ki je najprej samo pasivna samomorilna misel E agl. autodestructive iz (↑)avto…2  + (↑)destruktíven
ávtodvigálo -a s (ȃ-á)
naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen, nameščena na tovornjaku: voziti avtodvigalo; tovornjak avtodvigalo; delovna košara avtodvigala; Gasilci so morali vozilo najprej dobro pritrditi, šele nato so ga lahko z avtodvigalom postavili nazaj na trdna tla E (↑)avto…1  + (↑)dvigálo
ávtohíša -e ž (ȃ-í)
podjetje ali ustanova za prodajo in servisiranje motornih vozil: Avtohiša nudi triletni brezplačni servis, nadomestno vozilo v času servisiranja in komplet zimskih pnevmatik E (↑)avto…1  + (↑)híša
ávtoimúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ)
ki se nanaša na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa: avtoimunska bolezen; avtoimunska reakcija; Čeprav avtoimunske celice nastanejo, še vedno obstajajo dodatni mehanizmi, ki zavrejo imunski sistem, če začne napadati lastna tkiva in organe E po zgledu agl. autoimmune iz (↑)avto…2  + (↑)imúnski
ávtokozmétika -e ž (ȃ-ẹ́)
sredstva za čiščenje, loščenje avtomobilov: Avtomobil redno vzdržujte in umivajte na roke, uporabljajte namensko avtokozmetiko in ne čistil za posodo E (↑)avto…1  + (↑)kozmétika
avtológni -a -o prid. (ọ̑) med.
ki izvira iz lastnega telesa: Za obnovo poškodovanih in obrabljenih kostnih struktur je v kirurgiji za zdaj najpogostejša metoda avtologne presaditve kosti E nem. autolog iz (↑)avto…2  + gr. -logos iz (↑)lógos
avtomátik -a m (á)
vozilo z avtomatskim menjalnikom: Zame je bilo nekoliko nenavadno, ker je dvosed in avtomatik, ki ga še nisem vozila E agl. automatic iz (↑)avtomátičen
avtomátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
avtomobílSSKJ -a m (ȋ)
avtomobilístični -a -o prid. (í)
ki je v zvezi z avtomobilisti ali avtomobili in njihovo uporabo: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo; Slovenska avtomobilistična posadka je po previdnem začetku prvi dan relija končala na 32. mestu E (↑)avtomobilíst
ávtoodpàd -áda m (ȃ-ȁ ȃ-á)
1. prostor, namenjen za zbiranje izrabljenih avtomobilov: Avtomobilske tablice bi morale ostati na vozilu, vse dokler tega ne reciklirajo ali odpeljejo na avtoodpad
2. podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: zasebni avtoodpad; Pravilnik, po katerem bodo avtoodpadi lahko še naprej odkupovali izrabljena in poškodovana vozila, bo pripravljen v slabem mesecu E (↑)avto…1  + (↑)odpàd
ávtoplín -a m (ȃ-ȋ)
utekočinjeni plin za pogon avtomobilov: vozilo na avtoplin; Uporaba avtoplina veliko pripomore k zmanjšanju emisij v okolje E (↑)avto…1  + (↑)plín
ávtopoétika -e ž (ȃ-ẹ́)
kar izraža umetnikov nazor, odnos do lastne umetnosti: Antologija predstavi vrsto avtopoetik in tradicij skozi več literarnih obdobij vse do sodobnosti E agl. autopoetics iz (↑)avto…2  + (↑)poétika
ávtosalón -a m (ȃ-ọ̑)
prostor za razstavo in prodajo novih avtomobilov: prodajni avtosalon; lastnik avtosalona; Poslovni objekt bodo dogradili in tako zadostili zahtevam obeh proizvajalcev vozil, ki zahtevata ločene avtosalone in servise
//
razstava novih modelov avtomobilov: Golf šeste generacije bo uradno predstavljen oktobra na pariškem avtosalonu
E (↑)avto…1  + (↑)salón
ávtosédež -a m (ȃ-ẹ̑)
sedež za prevažanje otrok v avtomobilu: pritrditi avtosedež; Pripravili so praktične prikaze pravilnega pripenjanja otrok v varnostnih avtosedežih E (↑)avto…1  + (↑)sédež
ávtosterílni -a -o prid. (ȃ-ȋ) bot.
ki se oplodi samo z navzkrižnim opraševanjem med različnimi sortami: Večina sort je avtosterilnih, zato mora biti v nasadu več sort, ki cvetijo sočasno, da pride do navzkrižnega opraševanja E nlat. autosterilis iz (↑)avto…2  + (↑)sterílen
ávtošpórt -a m (ȃ-ọ̑)
avtomobilski šport: V avtošportu primanjkuje sponzorjev, zato je zelo težko začeti E (↑)avto…1  + (↑)špórt
ávtotransfúzija -e in ávtotransfuzíja -e ž (ȃ-ú; á-ȋ) med.
nadomeščanje izgube krvi z lastno: Pri nekaterih vnaprej predvidenih operacijah, zlasti ortopedskih, je mogoča avtotransfuzija, kar pomeni, da bolniku naprej odvzamejo kri in mu jo ob posegu vrnejo E nlat. autotransfusio iz (↑)avto…2  + (↑)transfuzíja
azbéstcemènt -ênta m (ẹ̑-ȅ ẹ̑-é)
zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi, tesnil; salonitSSKJ: Azbest vsebujejo zlasti cevi za vodovod, kanalizacijo in strešne kritine iz azbestcementa E (↑)azbést + (↑)cemènt
azbéstcemêntni -a -o prid. (ẹ̑-ē)
ki je iz azbestcementa; salonitniSSKJ: azbestcementna cev; azbestcementna kritina; azbestcementna plošča; Opustili bodo proizvodnjo azbestcementnih izdelkov E azbéstcemènt
azbestóza -e ž (ọ̑) med.
bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih: oboleti za azbestozo; Z neozdravljivo azbestozo že od julija čaka na odgovor uradnikov z ministrstva za delo, da bi se smel predčasno upokojiti E nlat. asbestosis iz (↑)azbést
azilántski -a -o prid. (ā)
ki se nanaša na azilante: azilantska politika; azilantske pravice; azilantska zakonodaja; Vemo, da je azilantska oziroma begunska problematika danes eno ključnih vprašanj v Evropi E (↑)azilánt
azilántstvo -a s (ā)
pojav ali dejstvo, da kdo prosi, dobi (politični) azil: Programsko izhodišče festivala so teme emigracije, azilantstva E (↑)azilánt
azílni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi z azilanti ali azilom: azilni dom; azilni postopek; EU se azilne politike loteva na podlagi temeljnega vodila: vzpostavitev podobnih azilnih sistemov primerljivo visoke kvalitete v vseh državah članicah E (↑)azíl
bábi -- ž, člov. (ȃ) pog.
babica, stara mama: babi in dedi; Ko je babi kuhala kosilo, je dedi bral časopis E (↑)bába po zgledu (↑)mámi
babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ)
hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'
babyphone -na cit. [bêjbifón] m (ȇ-ọ̑)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; elektronska varuška: Sedim v kuhinji in berem, ko se babyphone nenadoma oglasi E nem. Babyfon iz agl. baby 'dojenček' + phone 'telefon'
bachelor -ja cit. [bêčler in bêčeler] m (ȇ)
prva univerzitetna (bolonjska) stopnja: Bolonjski proces uvaja študijsko strukturo s tremi stopnjami: tri- ali štiriletni bachelor, eno- in dvoletni master ter triletni doktorski študij E agl. bachelor, prvotno 'samski moški, mladenič', ← stfrc. bacheler 'mladenič, vitez'srlat. *baccalāris
badmintoníst -a m, člov. (ȋ)
športnik, ki se ukvarja z badmintonom: Ruski, japonski in angleški badmintonisti so še enkrat potrdili, da so velesila v tem športu, saj so zmagali v vseh petih konkurencah E (↑)bádminton
bádmintonski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na badminton: badmintonski klub; badmintonski turnir; badmintonska zveza; Zaradi poškodb kar treh igralk je vodstvo slovenske badmintonske reprezentance odpovedalo nastop na ekipnem evropskem prvenstvu E (↑)bádminton
bagéta -e ž (ẹ̑)
dolga ozka štruca (kruha); francoska štruca: Domača specialiteta so tanke, a vedno hrustljave bagete E frc. baguette, prvotneje 'tanka palica, šiba', ← it. bacchetta iz bacchio 'palica'
bahaízem -zma m (ī)
vera, ki jo je osnoval Baha Ulah: Upravno središče bahaizma je v Haifi v Izraelu E nem. Bahaismus iz nperz. bahá'í iz arab. bahā’ 'lepota, sijaj'
bahájec -jca m, člov. (ȃ)
pripadnik bahaizma: Več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva, od kristjanov, muslimanov, budistov do hinduistov, bahajcev in drugih, pri verskih obredih uporablja moleke, priprave iz kroglic, nanizanih na vrvico E nem. Bahai ← nperz. bahá'í iz arab. bahá 'slava, veličina'
bahájski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na bahajce ali bahaizem: bahajska vera; Predstavnico bahajske skupnosti je zanimalo, kdaj naj bi bili vernikom glede na konkretne praznike omogočeni dela prosti dnevi E bahájec
báht -a m (ȃ)
denarna enota Tajske: tajski baht; Turistično mikavnost Tajske je okrepila še devalvacija bahta E ← taj. baht, prvotno 'utežna enota 15,16 g'
bájker ↑biker
bájkerski ↑bikerski
bájpas ↑bypass1 SSKJ , bypass2 SSKJ
bájs -a m, člov. (ȃ) ekspr.
debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom E verjetno iz (↑)bás
bájsa -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
debela ženska; bajsika: Če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa E bájs
bájsi -ja m, člov. (ȃ) ekspr.
debel človek; bajs: Nasprotnika je označil za bajsija in mu svetoval shujševalno dieto E bájs
bájsika -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
debela ženska; bajsa: Odkar je videl tiste tri bajsike, prisrčne in zapeljive v svoji naravni polnosti, od takrat vse manj pogleduje za mladimi suhicami E bájsa
bájt -a in byte -ta cit. [bájt] m (ȃ) rač.
najpogostejša mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov, simbol B: Hitrost dostopa do pomnilnika merimo s številom bajtov, ki jih lahko v eno sekundi prebere ali zapiše mikroprocesor v glavni pomnilnik E agl. byte iz bite 'grižljaj'
bájtni -a -o prid. (ȃ) rač.
ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E bájt
balástniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn.
ženski čevelj, podoben baletnim copatom: obuti balerinke; Na policah trgovin je najti raznovrstne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih E po zgledu nem. Ballerina(schuh) iz (↑)balerína + Schuh 'čevelj'
balíran -a -o prid. (ȋ)
zvit, stisnjen in pripravljen za shranjevanje, transport: balirano seno; Balirane odpadke lahko tudi začasno skladiščimo ali jih termično obdelamo E balírati
balíranje -a s (ȋ)
zvijanje, stiskanje in pripravljanje za shranjevanje, transport: baliranje sena; Poleti se delovnik zaradi priprave krme in baliranja raztegne tudi do ene zjutraj E balírati
balírati -am nedov. (ȋ)
zvijati, stiskati in pripravljati za shranjevanje, transport: balirati odpadke; Nesreča se je zgodila, ko se je s traktorjem peljal balirat seno na travnik E nem. ballieren iz (↑)bála
balírka -e ž (í)
stroj za baliranje: Zagorelo je v mehanskem delu balirke, potem se je ogenj hitro širil, tako da so bili vsi traktoristovi napori, da bi požar pogasil, zaman E balírati
balírnica -e ž (ȋ)
obrat za stiskanje v bale: Ker prostora za dokončno odlaganje ni bilo več, so lani zgradili balirnico, v kateri odpadke stisnejo in zavijejo v folijo E balírati
balíst -a m, člov. (ȋ)
strokovnjak za balistiko; balistik: Poleg balista bodo morali v ponovljenem sojenju povabiti k sodelovanju tudi psihiatra E lat. ballista iz gr. bállō 'mečem'
balístik -a m, člov. (í)
strokovnjak za balistiko; balist: V pritožbi je zagovornik zapisal, da se sodba opira zgolj na mnenje enega balistika E nem. Ballistiker iz balíst
balkánec -nca m, člov. (ȃ) ekspr.
kdor ne upošteva zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Primitivni so, barbarski narod, balkanci, je godrnjal nadzornik E po imenu prebivalca polotoka Balkan
balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
bálkanžúr -a m (ȃ-ȗ) pog.
zabava, na kateri se predvaja balkanska glasba: Balkanžur v Guči bo trajal rekordnih deset dni E agl. Balkan 'balkanski' + (↑)žur
balónarski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na balonarje ali balonarstvo: balonarska oprema; balonarsko tekmovanje; Člani balonarskega kluba prirejajo 2. mednarodni božični balonarski festival mesta Maribor E (↑)balónar
balónarstvo -a s (ọ̑)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z baloni: Pred izumom letal je bilo balonarstvo edina panoga zrakoplovstva E (↑)balónar
balónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
balzámičniSSKJ -a -o prid. (á)
banánaSSKJ -e ž (ȃ)
torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E nem. Bananešpan., port. banana ← zahodnoafriško
bánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
bánčnica -e ž, člov. (ȃ)
1. vodilna bančna uslužbenka: Finančne posle in izpraznjeno mesto v upravi je prevzela izkušena bančnica
2. ženska, ki dela na banki: Goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije, ki so ga nekoliko spremenili, zato se je uslužbenka tudi ujela v zanko E (↑)bánčnik
bandóneon -a m (ọ̑)
manjša harmonika z ohišjem kvadratne oblike, zlasti za igranje tanga: Na skoraj vseh naslovnicah plošč s tangom je fotografija bandoneona z rdečo vrtnico ob strani ter s plesalcema v ozadju E nem. Bandoneon po izumitelju te vrste harmonike Heinrichu Bandu (1821-1860) + (↑)(akórd)eon
bandoneoníst -a m, člov. (ȋ)
kdor igra (na) bandoneon: Bil je najslavnejši bandoneonist v Argentini E bandóneon
bándži džámping ↑bungee jumping
bándži skòk -- skôka in skóka m (ȃ, ȍ ó; ọ́)
skok v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skok z elastiko: Obnaša se kot frkolin, ki se pred tovarišijo postavi z bandži skokom, ko se privezan na elastično vrv vrže z mostu v globel E bungee (jumping) in (↑)skòk
bánkaSSKJ -e ž (ȃ)
bankabílen -lna -o prid. (ȋ)
od katerega se zaradi njegove slave, popularnosti pričakuje uspeh, dobiček: Angažirali so najbolj bankabilnega režiserja in najbolj bankabilnega igralca E agl. bankable iz (↑)bánka
bankírSSKJ -ja m, člov. (í)
kdor se poklicno ukvarja z bančništvom: centralni bankir; tuji bankir; Nekateri bankirji niso naklonjeni stališču, da državnega primanjkljaja v menjavi blaga in storitev z ostalim svetom ni ali pa je drugorazredni problem E nem. Bankierfrc. banquier iz (↑)bánka
bankírkaSSKJ -e ž, člov. (í)
ženska, ki se poklicno ukvarja z bančništvom: Zdajšnja ministrica za šolstvo, umetnost in kulturo je bila do zdaj bankirka in profesorica na ekonomski fakulteti Univerze na Dunaju E bankír
bankomátni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z bankomatom; bankomatski: bankomatna provizija; V nekaterih drugih članicah EU sicer zaračunavajo dvig gotovine, a le med različnimi bankomatnimi omrežji, medtem ko imamo v Sloveniji eno samo tako mrežo E (↑)bankomát
bankomátski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na bankomat; bankomatni: bankomatsko omrežje; bankomatsko poslovanje; Bojazen, da bi zlorabe nastale tudi na bankomatih NLB, ni tako majhna, saj ima banka največjo bankomatsko mrežo pri nas E (↑)bankomát
bantustán -a m (ȃ)
1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave
2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane
3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E agl. Bantustanafrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'
bantustanizácija -e ž (á) zlasti v Izraelu
ustanavljanje, oblikovanje bantustanov: Izraelska zamisel o bantustanizaciji bo vir nenehnih konfliktov E bantustán
bárbika -e ž (ȃ)
1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke
2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
bárbikast -a -o prid. (ȃ)
značilen za barbiko: Igralka je odlična v vlogi simbola stereotipne, barbikaste ženske lepote E bárbika
bárček -čka m (ȃ)
manjši gostinski lokal: Poslovili smo se na vrtu prijetnega barčka, katerega del je bil spremenjen v galerijo na prostem E (↑)bár1 
barík1 -a m (ȋ)
1. (nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: Znanje uporabe barika je v Sloveniji še vedno v povojih
2. vino, ki (do)zori v (novih) hrastovih sodih: Posebnost dosežejo tako, da osnovno sorto iz kovinskega soda zmešajo z 20 % do 40 % barika – dobijo sveža, a vseeno močna in strukturirana vina E frc. barrique 'dvestolitrski sod' < lat. barrica 'sod'
barikíran -a -o prid. (ȋ)
zorjen v (novih) hrastovih sodih, kjer se je obogatil s čreslovino, ki mu daje značilen okus: Stojnica je bila prijetna, ponudba vin solidna, cvetna in nežno barikirana koprska malvazija odlična E barikírati
barikíranje -a s (ȋ)
zorjenje vina v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: To so vina iz zrelih vinogradov, ki se jim po prvem zorjenju v cisternah podaljšuje čas zorjenja v sodih za barikiranje E barikírati
barikírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zoriti vino v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: Ponosen je na sode, v katerih barikirajo vina E barík1 
bár kóda -- -e ž (ȃ, ọ̑) pog.
niz temnih črt z vmesnim svetlejšim prostorom, ki elektronski napravi omogoča odčitavanje določenih informacij o proizvodu; črtna koda: Končni izdelek opremijo z nalepko, bar kodo in opozorilnim napisom E agl. bar code iz bar 'palica, drog' in (↑)kóda1 
bárokómora -e ž (ȃ-ọ̑)
nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: Nova, velika, približno 10-tonska barokomora naj bi bila hitro in zanesljivo dosegljiva tudi iz Kliničnega centra E (↑)bár2  + (↑)kómora
bárvanka -e ž (ȃ)
knjiga, navadno otroška, z risbami, namenjenimi za barvanje; pobarvankaSSKJ: Otrokom so podarili barvanke, sestavljanke in spominske knjige E (↑)bárvati
básbaritoníst -a m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor poje basbariton: Sopranistkin naravni odrski žar je prav izjemen, basbaritonist teži k učinkovitosti, a preveč s pozunanjenimi, avtomatističnimi gestami E (↑)bás + (↑)baritoníst
baseballist ↑bejzbolíst
baseballski ↑bêjzbolski
báskitára -e in bás kitára -- -e ž (ȃ-ȃ)
električna kitara s štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: Klasično izobraženi kitarist je po znanje hodil v Španijo, vendar stopa po svoji poti: uporablja tudi godala, flavto, baskitaro in tolkala E (↑)bás + (↑)kitára
báskitaríst -a in bás kitaríst -- -a m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor igra na baskitaro: Večer je bil v celoti kitarsko obarvan, saj je tudi baskitarist dobil svojih pet minut E báskitára
báskovščina -e ž (ȃ)
baskovski jezik: Baskovščino govori tekoče le 45 odstotkov prebivalcev Baskije E (↑)báskovski
basmáti1 -ja m (ȃ)
dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem: Oluščen beli riž ima visok glikemični indeks, druge vrste riža, kot so basmati, divji riž, rjavi riž, pa nizkega E nem. Basmati, agl. basmati ← hind. bāsmatī 'dišeč, aromatičen'
bátler ↑butler
bázaSSKJ -e ž (ā)
beagle -la cit. [bígəl] m, živ. (í)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; angleški brak: Beagla ne bi priporočila nikomur, ki ga ne bo redno in dosledno vzgajal oziroma učil E agl. beaglestfrc. beegueule 'ki ima odprt gobec'
beatlomanija -e cit. [bítlomaníja] ž (ȋ-ȋ)
strastno navdušenje za britansko glasbeno skupino The Beatles: A Hard Day's Night je posnel leta 1964, ko je beatlomanija zajela Ameriko E agl. Beatlemania po imenu skupine The Beatles + (↑)maníja
beaujolais -a cit. [božolé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
rdeče vino iz francoske pokrajine Beaujolais: Sveži beaujolais sadnega okusa diši različno, glede na sestavo tal, kjer je raslo grozdje E po imenu francoske pokrajine Beaujolais
bebop -a cit. [bíbop] m (ȋ)
stil v džezu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: Bebop je razbil harmonične in ritmične forme starejših oblik džeza in vnašal disonance, nepravilne ritme, nenavadne harmonije, fragmentarnost in improvizacijo E amer. agl. bebop, medmet pri petju jazza
becírk -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
mestna četrt, okoliš: Štajerska ni le mariborski becirk, ampak se razteza od Trojan do Prekmurja, od Koroške do Save E nem. Bezirk iz bezirken 'zaokrožiti' iz (↑)církus
bêdž -a m (ȇ) pog.
majhen, ploščat predmet s podobo, simbolom ali napisom, ki se navadno pripne na obleko; značkaSSKJ, priponka (1): Vsak študent, ki se je želel udeležiti demonstracij, je dobil bedž E agl. badge, nejasnega izvora
bégavost -i in begávost -i ž (ẹ́; á)
stanje begavega človeka: Na njegovo nenehno begavost in nemir so vplivali tudi pretresljivi dogodki iz otroštva E (↑)bégav
begosúmje -a s (ȗ) pravn.
sum na namero po begu; begosumnost: Preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja, saj bi lahko pobegnil v tujino E (↑)bég + (↑)súm
begosúmnost -i ž (ú) pravn.
sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen
bêjba -e ž, člov. (ȇ) pog.
mlada ženska, dekle: huda bejba; Seksi bejba in blond tip snemata nov videospot E agl. babe, prvotno 'majhen otrok'
bejzbolíst -a in baseballist -a cit. [bejzbolíst] m, člov. (ȋ)
športnik, ki se ukvarja z bejzbolom: Slovenski bejzbolisti so s tremi zaporednimi zmagami nekoliko popravili svoj izkupiček v italijanski ligi E (↑)baseball
bêjzbolski -a -o in baseballski -a -o cit. [bêjzbolski] prid. (ȇ)
ki se nanaša na bejzbol: Nihče ne ve, kje se je epidemija pričela, a kar naenkrat ameriški mladci, ki dajo kaj nase, nosijo bejzbolske kape s ščitom na zatilju E (↑)baseball
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
beloovrátniški -a -o prid. (ȃ) ekspr.
ki se nanaša na pripadnike visokega družbenega sloja, zlasti predstavnike politike, gospodarstva: beloovratniški kriminal; beloovratniška kriminaliteta; Organizirani kapital mafijskega tipa nemalokrat z roko v roki sodeluje z beloovratniškimi podjetniki in s skorumpiranimi politiki E iz béli ovrátnik
benchmark -a cit. [bênčmárk] m (ȇ-ȃ)
1. fin. osnovno merilo, dobljeno iz primerjalnega ocenjevanja znotraj kake dejavnosti, panoge: Za izboljšanje likvidnosti se pripravljajo dolžniški instrumenti, ki bi Evropi omogočili pritegniti več tujih likvidnih sredstev, hkrati pa bi bili primerno merilo oz. benchmark za ocenjevanje stanja na trgu
2. rač. program za preizkušanje zmogljivosti posameznih podsklopov računalnika, programske opreme: Zaradi hitrega razvoja izdelovalci benchmarkov težko držijo korak s proizvajalci E agl. benchmark iz bench '(sodniška) klop' + mark 'znak'
benchmarking -a cit. [bênčmárking-] m (ȇ-ȃ) fin.
primerjalno ocenjevanje, navadno znotraj kake dejavnosti, panoge: Devetmesečni poslovni rezultati in benchmarking delovanja na novih trgih so bili dobro sprejeti E benchmark
bencínar -ja m, živ. (ȋ) pog.
avtomobil na bencinski pogon; bencinec: Delež tistih, ki bi kupili avto na bencin, je večji med urbanim prebivalstvom: le tretjina meščanov bi kupila dizla, 64 odstotkov pa bi se jih odločilo za bencinarja E (↑)bencín
bencínec -nca m, živ. (ȋ) pog.
avtomobil na bencinski pogon; bencinar: Nekateri dizli se lahko brez zadrege primerjajo z najmočnejšimi bencinci, povrhu pa so velikokrat prožnejši, skromnejši pri porabi in prijaznejši do okolja E (↑)bencín
bencínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na avtomobilizem in motociklizem: bencinski spektakel; bencinski šport; bencinska legenda; Nemški bencinski zvezdnik je skušal rešiti položaj tako, da je zmagovalni pokal in častno mesto na najvišji stopnici prepustil moštvenemu kolegu E (↑)bencín
bênd -a m (ȇ) pog.
glasbena skupina, ansambel: rock bend; član benda; V svoj bend je povabil sošolko, ki odlično poje E agl. band, prvotno 'organizirana skupina'
berlusconizem -zma cit. [berluskonízəm] m (ī)
politična smer v Italiji, za katero je značilen velik vpliv zasebnega kapitala v državi: Medtem ko parlamentom in vladam od zunaj odvzema pristojnosti globalizem, se jih od znotraj polašča berlusconizem, zasebna država E po italijanskem politiku Silviju Berlusconiju (1936–)
bermúde -múd ž mn. (ȗ)
kratke, skoraj dokolenske hlače; bermuda hlačeSSKJ, bermudkeSSKJ: V kampusih nekaterih elitnih univerz je bilo nekdaj oblačenje resno, danes pa je bolj sproščeno, čeprav pisanih bermud in lisastih poletnih srajc vendarle ne bi sprejeli brez rahlega presenečenja E prenarejeno iz agl. Bermuda shorts, prvotno 'oblačilo, ki ga nosijo britanski vojaki na Bermudih', po otočju Bermuda 'Bermudi' in shorts 'kratke hlače'
besédenje -a s (ẹ̑)
izmenjevanje mnenja, misli z govorjenjem; besedovanjeSSKJ, pogovarjanjeSSKJ: Debatiranje ima pri nas šele nekajletno tradicijo; nekateri ga imajo zaradi slabih zgledov posameznih politikov še vedno za besedenje v prazno E (↑)beséditi
besedílniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
besedilopísec -sca m, člov. (ȋ)
kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce; tekstopisec: Moja izkušnja s slovensko popularno glasbo pa je, da ne manjka ne izvajalcev ne drugih ustvarjalcev, vštevši besedilopisce, ki odlično jadrajo v slovenščini E iz písec besedíla
besedilopíska -e ž, člov. (ȋ)
ženska, ki piše besedila za različne glasbene izvajalce; tekstopiska: Alenka, ti si poleg tega, da si odlična pevka, tudi besedilopiska, zato te lepo prosim, da spesniš kratek verz na ime in priimek svojega gosta E besedilopísec
besediloslôvni -a -o prid. (ȏ) jezikosl.
ki je v zvezi z besediloslovjem: Tako izčrpna analiza, tudi besediloslovna (sovezje, sovisnost, napovedovanje, navezovanje), potrjuje avtorjevo mnenje, da so naslovi eden osrednjih stilotvornih pojavov poročevalskega stila E (↑)besediloslóvje
bétaSSKJ -- v prid. rabi (ẹ̑)
1. razvojen, nedokončan, nedovršen: beta faza in faza beta; beta testiranje in testiranje beta; Beta različica naj bi bila na voljo že do letošnjega decembra
2. med. ki se nanaša na označevanje položaja atoma ali atomske skupine v molekuli: Najpogosteje zlorabljani so v našem športu beta blokatorji, ki znižujejo krvni tlak in s tem pomirjajo – glej tudi béta... E gr. bẽta 'druga črka grškega alfabeta'
bétablokátor -ja in béta blokátor -- -ja m (ẹ̑-ȃ) farm.
zdravilo za nižanje krvnega tlaka: Betablokatorji v srčni mišici zmanjšujejo moč krčenja srca in hitrost utripanja E po zgledu agl. betablocker iz béta… + blokátor
bétakarotén -a in béta karotén -- -a m (ẹ̑-ẹ̑) biol.
naravno barvilo v zelenjavi in sadju kot predstopnja vitamina A: Tudi betakaroten pomaga graditi obrambo organizma pred okužbami E agl. beta carotene iz béta… + (↑)karotín
béta… prvi del zloženk (ẹ̑)
1. razvojen, nedokončan, nedovršen: betafaza; betaverzija
2. med. ki se nanaša na označevanje položaja atoma ali atomske skupine v molekuli: betablokator; betakaroten – glej tudi béta E béta
betecé -êja m (ẹ̑ ȇ)
velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; blagovno-trgovinski center, BTC: ljubljanski betece; Ljudje pogosto živijo v napačnem prepričanju, da se jim z velikimi trgovinami, beteceji, novimi izdelki in produkti možnost izbire razširja in kakovost življenja poglablja E BTC
bíatlonec -nca [bijatlonəc] m, člov. (ȋ)
športnik, ki se ukvarja s tekom na smučeh in streljanjem s puško: najboljši biatlonci; slovenski biatlonci; Naš sloviti biatlonec se je edini od naših odločil za nastop na poletnem SP v Italiji in v šprinterski preizkušnji osvojil bronasto kolajno E (↑)bíatlon
bíblioterapíja -e [biblijoterapija] ž (ȋ-ȋ) med.
zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig: Razvojna interaktivna biblioterapija pomeni uporabo literature, pogovor o njej in kreativno pisanje kot pomoč pri rasti in razvoju pa tudi kot preventivo za mentalno zdravje E agl. bibliotherapy iz gr. biblíon 'knjiga' + (↑)terapíja
big band -- -a cit. [bíg bênd-] in bíg bênd -- -a m (ȋ, ȇ)
večji džezovski orkester: Tradicionalni sprejem v Klubu CD je bil nekaj posebnega, saj so filharmoniki prav za to priložnost sestavili še pravi big band z gosti in igrali krepko čez polnoč | Začel sem igrati v big bendih in snemati filmsko glasbo E agl. big band iz big 'velik' in bênd
bíg bênd ↑big band
bìkSSKJ bíka m, člov. (ȉ í)
kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: Od vseh moških na svetu prav bik od partnerke pričakuje učbeniško različico iz petdesetih let E = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus. býk, češ. býk < pslov. *bykъ k (↑)bučáti
biker -ja cit. [bájker] in bájker -ja m, člov. (á)
ljubitelj motornih koles: Pravi biker živi s svojim motorjem, ga gladi, lošči, popravlja, dograjuje, opremlja z dodatki in predeluje | Vsak motocikel naj bi bil unikat, ki izraža individualnost bajkerja E agl. biker iz bike 'motorno kolo'
bikerski -a -o cit. [bájkerski] in bájkerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na bikerje: Bikerska pravila so samo ena in veljajo za vse | Po njegovem mnenju je edina scena, kjer se še sliši dober rokenrol in blues, na bajkerskih zborih E biker
bíkica -e ž, člov. (ȋ)
ženska, rojena v astrološkem znamenju bika: Kar podobna sva si, čeprav je ona po horoskopu bikica E bìk
bilirubín -a m (ȋ) biokem.
žolčno barvilo rdečkastorumene barve: Povečana vsebnost bilirubina v krvi je običajna pri zlatenici novorojencev, bilirubin pa je normalen produkt razkroja rdečih krvnih celic, ki se odstrani iz telesa s pomočjo jeter E nlat. bilirubin iz bilis 'žolč' + tvor. od rubēre 'rdečeti'
billboard -a cit. [bílbórd-] m (ȋ-ọ̑)
zelo velik, zlasti reklamni plakat; jumbo plakat, veleplakat: oblikovati billboard; obcestni billboard; Predstavniki komercialnega plakata so billboardi, veleplakati ob cestah, ki nagovarjajo k nakupu tega ali onega izdelka, najpogosteje z gromozansko fotografijo in udarnim sloganom E agl. billboard iz bill v pomenu 'lepak' + board 'deska, tabla'
bílokácija -e ž (ȋ-á)
pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija
bíngo -a m (ȋ)
lotu podobna igra na srečo, ki izvira iz Velike Britanije: V Italiji so samo v zadnjem letu odprli 300 salonov za bingo E agl. bingo, prvotno medmet ob presenečenju
bínkoštniSSKJ -a -o prid. (ī)
bínkoštnik -a m, člov. (ī)
pripadnik binkoštne cerkve: Pred stolnico je nastopal ekumenski pevski zbor (katoličani, evangeličani, binkoštniki), vabil k molitvi in pričeval o božji ljubezni E bínkoštni
bío -- [bijo] prid. (ȋ)
ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi; organski (2): bio vrt; bio hrana; bio kmetija; V bio pridelavi svetujejo le gnojenje s kompostom – glej tudi bío... E nem., frc. bio iz (↑)bio(lóški)
bíoaktívni -a -o [bijoaktivni] prid. (ȋ-ȋ)
ki je biološko aktiven: bioaktivne snovi; Minister je mnenja, da je treba najprej preučiti možnost bioaktivne obdelave teh odpadkov, kjer se plini, ki nastajajo v zaprtih reaktorjih, koristno izrabljajo E nem. bioaktiv, agl. bioactive iz bío… + (↑)aktíven
biocíd -a [bijocid-] m (ȋ)
kemično sredstvo za uničevanje živih organizmov: Premaz vsebuje biocide, ki les varujejo pred biološkimi škodljivci E nem. Biozid, agl. biocide iz bío… + tvor. od lat. caedere 'tolči, ubijati'
biocídni -a -o [bijocidni] prid. (ȋ)
ki je v zvezi z biocidom: zakon o biocidnih proizvodih; Za strešno konstrukcijo, ki ni neposredno izpostavljena vremenskim vplivom, lahko izberemo biocidna sredstva z borovo soljo, ki odvračajo insekte in glive trohnivke E biocíd
bíočíp -a [bijočip] m (ȋ-ȋ) kem.
čip z organskimi molekulami, ki se jim v stiku z drugo organsko snovjo spremenijo lastnosti: proteinski biočip; Ko bodo vsadki v podobi biočipov del rutinskih medicinskih postopkov, bo njihovo povezovanje z zunanjimi sistemi, tudi nadzor računalnika s pomočjo našega živčnega sistema, logičen korak naprej E agl. biochip iz bío… + (↑)číp
bíodinámični -a -o [bijodinamični] prid. (ȋ-á)
ki temelji na upoštevanju sil v organizmih in naravi sploh, tudi vesolju: biodinamična kmetija; biodinamično gospodarjenje; biodinamično kmetovanje; Zavedanje ljudi o tem, da je biodinamična pridelava več kot samo ekološka, narašča E (↑)bíodinámika
bíodiverzitéta -e [bijodiverziteta] ž (ȋ-ẹ̑) biol.
pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost: raziskava biodiverzitete; varstvo biodiverzitete; Stari gozdovi so pomembni za celotno življenjsko skupnost in so pri tem odločilen dejavnik za ohranjanje biodiverzitete E nem. Biodiversität, agl. biodiversity iz bío… + diverzitéta
bíodízel -zla [bijodizəl] m (ȋ-ī)
ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob: proizvodnja biodizla; Biodizel lahko izdelujejo tudi iz živalskih maščob, teh v Sloveniji na leto pridelajo približno 5000 ton, in iz odpadnih jedilnih olj E nem. Biodiesel, agl. biodiesel iz bío… + (↑)dizel
bíodízelski -a -o [bijodizəlski] prid. (ȋ-ī)
ki se nanaša na biodizel: biodizelsko gorivo; Po podatkih združenja je Evropa biodizelska velesila, ki letno proizvede dva milijona ton goriva iz rastlinskih olj E bíodízel
bíoenergétičarka -e [bijoenergetičarka] ž, člov. (ȋ-ẹ́)
ženska, ki zdravi z bioenergijo: Po več obiskih pri bioenergetičarki je hčerka začela spati brez prebujanja in tudi njeno obnašanje je bolj umirjeno E bíoenergétik
bíoenergétik -a [bijoenergetik] m, člov. (ȋ-ẹ́)
kdor zdravi z bioenergijo: Bioenergetik mi je povedal, da sem imela že od rojstva nenavadno visoko bioenergijo E nem. Bioenergetiker iz (↑)bíoenergétika
bíoenergétika -e [bijoenergetika] ž (ȋ-ẹ́)
1. panoga, ki proučuje spremembe energije v organizmih, med organizmi in v povezavi z okoljem: Proučuje osnove celičnega metabolizma in bioenergetike
2. zdravljenje duševnih stisk, strahov, frustracij z gibalnimi, dihalnimi in drugimi telesnimi vajami: Bioenergetika je pomembna za tiste, ki hočejo ostati zdravi, saj se pozablja, da se bolezni začnejo v psihi in da šele pozneje obolijo notranji organi E po zgledu agl. bioenergetic analysis 'bioenergetska analiza' iz bío… + (↑)energétika
bíoenergétski -a -o [bijoenergetski] prid. (ȋ-ẹ̑)
ki se nanaša na bioenergijo ali bioenergetiko: bioenergetsko naselje; bioenergetsko zdravljenje; V Londonu sem se učila meditacije in raznih bioenergetskih pristopov E bíoenergétika
bíoenergíjski -a -o [bijoenergijski] prid. (ȋ-ȋ)
ki se nanaša na bioenergijo: bioenergijski center; bioenergijsko zdravljenje; Na temelju bogatih izkušenj ugotavlja, da pri bioenergijskem zdravljenju ni nobenega pravila E (↑)bíoenergíja
bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem.
etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz bío… + (↑)etanól
bíoétični -a -o [bijoetični] prid. (ȋ-ẹ́)
ki je v zvezi z bioetiko: bioetična komisija; Za nas vprašanje človekovega dostojanstva in bioetične dileme, povezane z družbenim, znanstvenim in tehnološkim napredkom, niso le moralno, temveč tudi politično vprašanje E bíoétika
bíoétik -a [bijoetik] m, člov. (ȋ-ẹ́)
kdor se zavzema za bioetična načela: Nekateri bioetiki zagovarjajo, da se je pravzaprav neetično odpovedati tehnologiji, ki omogoča zmanjšanje genetskega tveganja za nastanek bolezni E bíoétika
bíoétika -e [bijoetika] ž (ȋ-ẹ́)
veda, ki sistematično proučuje moralna načela zdravstva in ved o življenju: odbor za bioetiko; zakon o bioetiki; smernice v bioetiki; Bioetika omogoča etično in filozofsko podlago za miroljubno harmonijo sorazvoja človeštva in tako imenovanega biookolja E agl. bioethics, nem. Bioethik iz bío… + (↑)étika
bíofarmacévtika -e [bijofarmaceu̯tika] ž (ȋ-ẹ́)
dejavnost, ki je v zvezi z izdelovanjem bioloških zdravil: razvojni center biofarmacevtike; V farmaciji velja biofarmacevtika za najsodobnejšo in najhitreje rastočo dejavnost v panogi E agl. biopharmaceutics iz bío… + (↑)farmacévtika
bíofílm -a [bijofilm in bijofiləm] m (ȋ-í)
plast mikroorganizmov in njihovih razkrojkov na kaki površini: Danes ocenjujejo, da so bakterijski biofilmi udeleženi pri več kot polovici bakterijskih okužb E agl. biofilm iz bío… + (↑)fílm2 
bíofílter -tra [bijofiltər] m (ȋ-í)
filter za odstranjevanje mikroorganizmov: Biofiltri iz dima prečistijo skoraj 100 odstotkov saj in škodljivih snovi E agl. biofilter iz bío… + (↑)fílter
bíogenétika -e [bijogenetika] ž (ȋ-ẹ́)
genetika, ki se ukvarja s tehnologijo za preurejanje in spreminjanje genov: Biogenetika je prišla do stopnje, kjer se zdi mogoče, da bo v nekaj letih mogoče uporabiti celice zarodkov pri zdravljenju nekaterih do zdaj neozdravljivih bolezni E agl. biogenetics, nem. Biogenetik iz bío… + (↑)genétika
bíogorívo -a in bío gorívo -- -a [bijogorivo] s (ȋ-í)
pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava biogoriv; proizvodnja biogoriv; V pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji, s katerim bo znano, koliko in katera biogoriva bomo prihodnje leto točili v rezervoarje avtomobilov E bío… + (↑)gorívo
bíohrána -e in bío hrána -- -e [bijohrana] ž (ȋ-á)
hrana, pridelana samo z uporabo naravnih, organskih snovi: kupovati biohrano; pridelovati biohrano; pridelava biohrane; Ena največjih zadreg z biohrano je trajnost in s tem higiensko tveganje E bío… + (↑)hrána
bíoindikátor -ja [bijoindikator] m (ȋ-ȃ)
organizem, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo, spremembami na telesu, v vedenju kaže na določeno stanje okolja: Zavedati se moramo, da so ob vsem drugem čebele pomembni bioindikatorji, ki prvi zaznajo strupe v okolju E agl. bioindicator, nem. Bioindikator iz bío… + (↑)indikátor
bíoinformátika -e [bijoinformatika] ž (ȋ-á)
veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo: Spoznanja bioinformatike vsak dan uporabljajo v farmacevtskih družbah, v industriji in zdravstvu E agl. bioinformatics, nem. Bioinformatik iz bío… + (↑)informátika
bíoinženíring -a [bijoinženiring-] m (ȋ-ȋ)
uporaba inženirsko-tehnoloških postopkov v biosistemskih vedah: podjetje za bioinženiring; Končni cilj regenerativne terapije je razvoj povsem funkcionalnih organov ob pomoči bioinženiringa, s katerim bi lahko nadomestili izgubljene ali poškodovane organe E agl. bioengineering iz bío… + (↑)inženíring
bíokatalizátor -ja [bijokatalizator] m (ȋ-ȃ) biokem.
beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encimSSKJ: Elementi z beljakovinskimi molekulami in vitamini tvorijo več kot 1000 organizmu nujno potrebnih biokatalizatorjev E nem. Biokatalysator iz bío… + (↑)katalizátor
bíokibernétika -e [bijokibernetika] ž (ȋ-ẹ́)
veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo z inženirsko-tehnološkimi postopki: Kot biolog je diplomo delal na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo – zanimala ga je povezava biologije in biokibernetike E agl. biocybernetics iz bío… + (↑)kibernétika
bíokmèt -éta in bío kmèt -- -éta [bijokmet] m, člov. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́)
kmet, ki se ukvarja z biokmetovanjem: Če želi biokmet svoje proizvode prodati, mora biti skrben računovodja – natančnejši od svoje konvencionalne konkurence E bío… + (↑)kmèt
bíokmetíja -e in bío kmetíja -- -e [bijokmetija] ž (ȋ-ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekokmetija, ekološka kmetija: Pritisk na cene ni brez posledic: tudi nekatere manjše biokmetije uporabljajo visokozmogljive kokoši, ki so jih v desetletjih navadili na optimalni izkoristek krme E bío… + (↑)kmetíja
bíokmetíjstvo -a in bío kmetíjstvo -- -a [bijokmetijstvo] s (ȋ-ȋ)
kmetijstvo, ki za pridelavo hrane uporablja samo naravne snovi; ekokmetijstvo, ekološko kmetijstvo: Novinci ne premorejo več takšnega idealizma kot pionirji biokmetijstva pred 20 leti E bío… + (↑)kmetíjstvo
bíokmetoválec -lca in bío kmetoválec -- -lca [bijokmetovaləc bijokmetovau̯ca] m, člov. (ȋ-ȃ)
kdor se ukvarja z biokmetovanjem: Narava ni do biokmetovalcev nič bolj prizanesljiva kot do konvencionalnih E bío… + (↑)kmetoválec
bíokmetovánje -a in bíokmétovanje -a in bío kmetovánje -- -a in bío kmétovanje -- -a [bijokmetovanje] s (ȋ-ȃ; ȋ-ẹ́)
kmetovanje, ki temelji na uporabi samo naravnih, organskih snovi: Biokmetovanje je most med kupcem in dobaviteljem in hkrati sistem kmetovanja, ki pomaga preprečevati uničevanje okolja E bío… + (↑)kmetovánje
bíokrùh -krúha in bío krùh -- krúha [bijokruh] m (ȋ-ȕ ȋ-ú)
kruh iz biološko pridelane moke: Nekateri pač ne maramo rjavega sladkorja in biokruha E bío… + (↑)krùh
biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑)
bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ)
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz bío… + (↑)medicína
bíomedicínski -a -o [bijomedicinski] prid. (ȋ-ȋ)
ki se nanaša na biomedicino: biomedicinske raziskave; oploditev z biomedicinsko pomočjo; Biomedicinska znanost brez odgovornosti zagotovo vodi v medicino brez človečnosti E bíomedicína
bíomesó  in bío mesó -- -á [bijomeso] s (ȋ-ọ̑ ȋ-ȃ)
meso ekološko vzrejenih živali: Pohorski kmetje na ekoloških kmetijah pridelujejo biomeso E bío… + (↑)mesó
bíometeorológ -a [bijometeorolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: Zdaj biometeorologi vsaj v grobih potezah že znajo ustvariti značilno sliko za vremensko občutljive E po zgledu agl. biometeorologist iz (↑)bio... + (↑)meteorológ
bíométrični -a -o [bijometrični] prid. (ȋ-ẹ́)
ki je v zvezi z biometrijo: biometrični podatki; biometrični potni list; biometrične značilnosti; Na biometričnem čipu, vdelanem v kartico, sta shranjena še dva prstna odtisa, ki pa sta vidna le s posebnim čitalnikom E bíométrika
biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz bío… + tvor. od (↑)méter
bíométrika -e [bijometrika] ž (ȋ-ẹ́)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrija: Biometrika bo povečala varnost pri uporabi bančnih avtomatov, pametnih kartic in osebnih računalnikov E agl. biometrics iz bío… + (↑)métrika
bíomónitoring -a [bijomonitoring-] m (ȋ-ọ̑)
monitoring kake snovi v živem organizmu: Predviden je biomonitoring prostovoljcev, in sicer zajem vzorcev urina, krvi, las in telesnih maščob ter njihova analiza E agl. biomonitoring iz bío… + mónitoring
bíooróžje -a [bijoorožje] s (ȋ-ọ̑)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; biološko orožje: Iste iznajdbe in napredek v mikrobiološki genomiki, ki bi jih zlorabili za bioorožje, lahko uporabimo tudi za protiukrepe E bío… + (↑)oróžje
bíopirátstvo -a [bijopiratstvo] s (ȋ-ȃ)
kraja bioloških informacij, zlasti genskih, in njihova gospodarska izraba: Države v razvoju se počutijo ogrožene zaradi tako imenovanega biopiratstva, ki si prilašča genetske vire in tradicionalna znanja ljudstev držav tretjega sveta E bío… + (↑)pirátstvo
bíoplín -a [bijoplin] m (ȋ-ȋ)
plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: proizvodnja bioplina; elektrarna na bioplin; Bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije, elektrarna pa bo skrbela tudi za ogrevanje vode in zalagala okoliške kmete s kakovostnim gnojilom E bío… + (↑)plín
bíopolítika -e [bijopolitika] ž (ȋ-í)
upravljanje različnih področij človeškega življenja in razpolaganje z življenjem celih populacij: V zadnjih letih se vse več dokumentarcev ukvarja z vsebinami, ki zadevajo biopolitiko, in s posledicami globalizacije
//
veda o tem: bioetika in biopolitika; študij biopolitike; Docent politologije na FDV se pri predmetu biopolitike s študenti posveča raziskovanju dela, razumevanju zaposlitve
E agl. biopolitics iz bío… + (↑)polítika
bíoprideláva -e in bío prideláva -- -e [bijopridelava] ž (ȋ-ȃ)
pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološka pridelava: Neki ekonomist mi je pred časom dejal, da bi, če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest E bío… + prideláva
bíopridélek -lka in bío pridélek -- -lka [bijopridelək] m (ȋ-ẹ̑)
pridelek, pridelan samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Vse sestavine kuhar dobiva naravnost iz soseščine, kjer so ne le vrhunski vinarji, ampak številne kmetije z biopridelki, ki kar tekmujejo v kakovosti E bío… + (↑)pridélek
bíoprideloválec -lca [bijopridelovaləc bijopridelovau̯ca] m, člov. (ȋ-ȃ)
kdor kaj prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekološki pridelovalec, ekopridelovalec: V Evropi je konkurenca med biopridelovalci zelo velika E bío… + (↑)prideloválec
bíopsihológ -a [bijopsiholog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za biopsihologijo: Neki biopsiholog je nedavno natančno proučeval inteligenco delfinov in ugotovil, da zgodbe o pametnem Fliperju ne držijo E po zgledu agl. biopsychologist iz (↑)bio... + (↑)psihológ
bíopsihologíja -e [bijopsihologija] ž (ȋ-ȋ)
psihologija, ki proučuje duševne pojave z biološkega vidika: Študirala sem biokemijo in biopsihologijo E bíopsihológ
bíopsíhosociálni -a -o [bijopsihosocijalni] prid. (ȋ-ȋ-ȃ)
ki upošteva biološke, psihološke in socialne vidike: Socialni, psihološki in vedenjski faktorji so vključeni v novi, biopsihosocialni model zdravja, ki zdravje pojmuje kot vsestransko stabilnost in uravnoteženost osebe E po zgledu agl. biopsychosocial iz bío… + (↑)psiho… + (↑)sociálen
bióptični -a -o [bijoptični] prid. (ọ́) med.
ki je v zvezi z biopsijo: Zdravniki so dolžni poskrbeti za to, da v dobro svojega bolnika čim prej dobijo rezultat oddanega bioptičnega materiala E agl. bioptic, nem. bioptisch k (↑)biopsíja
bíorazgradljív -a -o [bijorazgradljiv-] prid. (ȋ-ī ȋ-í ȋ-í)
ki se lahko razgradi z delovanjem živih organizmov: biorazgradljvi odpadki; Podzemne posode za biološke odpadke imajo odprtino za največ desetlitrske biorazgradljive vrečke E bío… + (↑)razgradljív
bíorazgrádnja -e [bijorazgradnja] ž (ȋ-ā)
razgradnja snovi z delovanjem živih organizmov: Biološka čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode s postopkom biorazgradnje, to je s pomočjo mikroorganizmov E bío… + (↑)razgrádnja
bíoreáktor -ja [bijoreaktor] m (ȋ-á)
naprava, v kateri poteka nadzorovano gojenje mikroorganizmov: Biomaso uporabljajo v bioreaktorjih kot hrano za rast bakterij E agl. bioreactor, nem. Bioreaktor iz bío… + (↑)reáktor
bíoresonánca -e [bijoresonanca] ž (ȋ-ȃ)
metoda naravnega zdravljenja, ki zdravi z napravo za merjenje elektromagnetnega valovanja: Teorija, ki stoji za bioresonanco, pravi, da vsaka snov, vsaka celica v telesu, virusi, bakterije, pelod, torej vse okrog nas, seva energijo, ki ima natančno izmerljivo specifično valovno dolžino E agl. bioresonance, nem. Bioresonanz iz bío… + (↑)resonánca
bíostatístika -e [bijostatistika] ž (ȋ-í)
statistika, ki se ukvarja z analizo podatkov iz živega sveta: inštitut za biostatistiko; Mlada dekleta bi morala piti manj gaziranih pijač, priporoča študija, ki jo je na šoli za javno zdravstvo opravila skupina pod vodstvom profesorice za biostatistiko E agl. biostatistics, nem. Biostatistik iz bío… + (↑)statístika
bíotehnológ -a [bijotehnolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za biotehnologijo: Biotehnologi, ki razvijajo gensko spremenjene organizme, bi morali dokazati, da njihovi izdelki niso škodljivi E po zgledu agl. biotechnologist, nem. Biotechnologe iz (↑)bio... + (↑)téhn(ika) + gr. -logos iz (↑)lógos
bíotehnologíja -e [bijotehnologija] ž (ȋ-ȋ)
tehnologija pridobivanja česa z uporabo živih organizmov ali različnih bioloških procesov: katedra za biotehnologijo; laboratorij za biotehnologijo; Razmere v razvitem svetu kažejo, da ima biotehnologija dobre možnosti razvoja, saj zlasti medicina potrebuje čedalje več tkiv, zdravil in diagnostičnih izdelkov E bíotehnológ
bíotehnolóški -a -o [bijotehnološki] prid. (ȋ-ọ̑)
ki se nanaša na biotehnologijo: biotehnološke družbe; biotehnološka industrija; biotehnološka podjetja; Pri upoštevanju obojega, tako obetov kot problematičnih možnosti, ki jih ponuja biotehnološka revolucija, se zastavlja vprašanje, kaj je v tej zvezi sploh mogoče storiti E bíotehnológ
bíoterapévt -a [bijoterapeu̯t] m, člov. (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za bioterapijo: Nekdanji metalec kladiva, nato pa trener, maser in fizioterapevt je združil vse metode in kot bioterapevt delal z mnogimi vrhunskimi športniki E po zgledu agl. biotherapist iz bío… + (↑)terapévt
bíoterapíja -e [bijoterapija] ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje z bioenergijo: Malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zaradi izboljšanja za 60 odstotkov zmanjšali dozo zdravila E agl. biotherapy, nem. Biotherapie iz bío… + (↑)terapíja
bíoteroríst -a [bijoterorist] m, člov. (ȋ-ȋ)
terorist, ki uporablja biološko orožje: Bioterorist z univerzitetno izobrazbo, denarjem in dobrim laboratorijem bi utegnil izkoristiti podatke, ki so na voljo, prenesti gene v bakterije in viruse in ustvariti nove, grozljivo nevarne agense E agl. bioterrorist iz bío… + (↑)teroríst
bíoterorístični -a -o [bijoteroristični] prid. (ȋ-í)
ki je v zvezi z bioteroristi ali bioterorizmom: Vodna zajetja sicer veljajo za najbolj ranljive točke in najprikladnejše cilje bioterorističnih napadov: v vodo je mogoče vsuti vsakršne strupe in bolezenske klice E bíoteroríst
bíoterorízem -zma [bijoterorizəm] m (ȋ-ī)
terorizem, pri katerem se uporablja biološko orožje: boj proti bioterorizmu; strah pred bioterorizmom; Bioterorizem je grožnja sodobnega časa in zaradi globalizacije z njim ni prizaneseno tudi Sloveniji E agl. bioterrorism iz bío… + (↑)terorízem
biotín -a [bijotin] m (ȋ) farm.
vitamin, katerega pomanjkanje povzroča vnetje kože: Biotin dobro učinkuje na kožo, krepi krhke nohte ter preprečuje izpadanje las in prhljaj E (← agl. biotin, nem. Biotin) ← nlat. biotinum iz gr. biotḗ 'življenje'
bíotrgovína -e [bijotərgovina] ž (ȋ-í)
trgovina z izdelki iz naravnih snovi: Svoje stanovanje iz principa oddaja pod tržno ceno, kupuje v biotrgovinah in uporablja ekološko elektriko E bío… + (↑)trgovína
biótski -a -o [bijotski] prid. (ọ̑) biol.
ki se nanaša na življenje ali živa bitja; biotičniSSKJ: Biologi vidijo naravo kot biosfero, mrežo neštetih odnosov in vzajemnih odvisnosti, ki pogojujejo obstoj posameznih biotskih skupnosti E po zgledu nem. biotisch iz gr. biōtikós 'življenjski' iz biotḗ 'življenje'
bíovrême -éna [bijou̯reme] s (ȋ-é ȋ-ẹ́)
vreme glede na vpliv, ki ga ima na splošno počutje in razpoloženje ljudi, živih bitij: Poleg biovremena na razpoloženje ljudi vplivajo tudi trenutne družbene razmere E bío… + (↑)vrême
bíovreménski -a -o [bijou̯remenski] prid. (ȋ-ẹ̑)
ki se nanaša na biovreme: biovremenska napoved; Opozorilo o biovremenskih vplivih je koristno za vse za volanom, tudi za vremensko neobčutljive ljudi E bíovrême
bíovŕt -a in bío vŕt -- -a [bijovərt] m (ȋ-ȓ ȋ-ŕ)
vrt, na katerem se prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološki vrtSSKJ: Posebnost knjige sta poglavje o biotičnem varstvu rastlin pred škodljivci in koledar za delo na biovrtu za vsak mesec posebej E bío… + (↑)vŕt
bíovrtnár -ja in bío vrtnár -- -ja [bijovərtnar] m, člov. (ȋ-á)
kdor vrtnari samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Znano je, da biovrtnarji pridelajo veliko zdravega in okusnega fižola E bío… + (↑)vrtnár
bíovrtnárjenje -a in bío vrtnárjenje -- -a [bijovərtnarjenje] s (ȋ-á)
vrtnarjenje samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Nekatere napredne občine v Sloveniji že spodbujajo kompostiranje organskih odpadkov in s tem biovrtnarjenje E bío… + (↑)vrtnárjenje
bíoznánost -i [bijoznanost] ž (ȋ-á)
vsaka od naravoslovnih ved, ki proučuje zgradbo in delovanje organizmov ter njihovo povezanost z okoljem: Svetovna podjetja, ki tržijo bioznanost, hitijo utrjevati svoj vpliv in nadzor nad novimi genskimi posli E bío… + (↑)znánost
bíoživílo -a in bío živílo -- -a [bijoživilo] s (ȋ-í)
živilo, pridelano samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekoživilo: Na tržnicah večjih slovenskih mest in v specializiranih trgovinah je že kar nekaj časa mogoče kupovati bioživila, pridelana brez umetnih gnojil in drugih kemičnih pripravkov E bío… + (↑)živílo
bío…SSKJ [bijo] prvi del zloženk (ȋ)
1. ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi: biokmet; biosod; biovrt
2. ki izraža, da je kdo ali kaj v kakršnem koli odnosu z živo naravo: bioklimatski; biomehanika; biotehnologija – glej tudi bío E bío
bípartítni -a -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na dve strani; dvostranskiSSKJ: Tiste države, ki so imele najbolj razvit socialni dialog, ne samo na tripartitni, ampak tudi na bipartitni ravni, so praviloma najbolj razvite E lat. bipartītus iz bipartīre 'razcepiti'
birdie -ja cit. [bə̀rdi] m (ə̏) šport., pri golfu
udarec pod standardnim številom udarcev: Pri vsaki jamici sva morala igrati napadalno in poskušati doseči birdie E agl. birdie iz bird 'ptica'
bíseksuálec -lca m, člov. (ȋ-ȃ)
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Mnogi biseksualci pravijo: »Radi imamo človeka, ne njegov spol.« E univerbizirano iz bíseksuálen člôvek, môški
bíseksuálka -e ž, člov. (ȋ-ȃ)
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Po namigovanju nekaterih medijev naj bi bila biseksualka, saj so jo večkrat ujeli, kako se je poljubljala z ženskami E bíseksuálec
bíseksuálnost -i ž (ȋ-ȃ)
spolna nagnjenost do oseb moškega in ženskega spola: Biseksualnost je spolna usmerjenost, pri kateri lahko enako intenzivno ljubiš moškega ali žensko E (↑)bíseksuálen
bítni -a -o prid. (ȋ) rač.
ki je v zvezi z bitom, najmanjšo enoto računalniškega pomnilnika: Nakup 64-bitnega procesorja nikakor ni tvegan, saj vsi enako hitro poganjajo tudi 32-bitno programsko opremo E (↑)bít
biválniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
biválnik -a m (ȃ)
premični zabojnik, opremljen z najnujnejšimi pripomočki za bivanje: Bivalnik za ekipo, ki dežura pri plazu, bodo morali v dolino prepeljati s helikopterjem E biválni
bíznismen -a m, člov. (ȋ) pog.
poslovni človek; poslovnežSSKJ: Tisti, ki so kdaj z njim poslovno sodelovali, vedo povedati, da se za masko ljudskega človeka skriva brezobziren biznismen E agl. businessman iz (↑)business + man 'mož'
blagôvno-trgovínski cénter -ega -tra in cênter -tra m (ō-ȋ, ẹ̄; ē)
velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, BTC: Po desetih letih, odkar se je blagovno-transportni center začel preoblikovati v blagovno-trgovinski center, se je na območju nekdanjih Javnih skladišč veliko spremenilo E (↑)blagóven in (↑)trgovínski in (↑)cénter
blairizem -zma cit. [blerízəm] m (ī)
politika britanskega predsednika vlade Tonyja Blaira: Tradicionalni volivci laburistične stranke v velških, nekoč pretežno rudarskih dolinah, so razočarani nad blairizmom E po britanskem politiku Anthonyju Charlesu Lyntonu (Tonyju) Blairu (1953–)
blefêrstvo -a s (ȇ) pog.
blefersko vedenje, ravnanje: Nekoč ga je zagovarjal in branil, zdaj pa je menda sit njegovega bleferstva E (↑)blufêr
blefíratiSSKJ -am nedov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem delati, da je kaj videti drugačno od resničnega: blefirati pred poslušalci; Tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati E (↑)blufírati
bléndati -am nedov. (ẹ̑) pog.
z izmeničnim prižiganjem in ugašanjem avtomobilskih dolgih žarometov opozarjati druge voznike na kaj: Tudi če bi vozil 200 km/h, se bo za tabo našel bedak, ki ti bo blendal in trobil E nem. blenden, prvotneje 'zaslepiti'
bleščílo -a s (í)
tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj; glos, lip gloss: prosojno bleščilo; sijoče bleščilo; Z veseljem ji je prisluhnila, ko ji je razlagala, kako naj si osenči oči, na trepalnice nanese maskaro in na ustnice malo bleščila E (↑)bleščáti se
blížnjevzhódni -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
ki je v zvezi z Bližnjim vzhodom: bližnjevzhodni mirovni proces; bližnjevzhodna država; bližnjevzhodna kriza; Bližnjevzhodna politika se je iz sveta preselila na ulice ameriških mest in dokončno postala tema predvolilne kampanje E po zemljepisnem imenu Bližnji vzhod
blôg -a in blóg -a m (ȏ; ọ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; spletni dnevnik: pisanje bloga; Moral bo raziskovati otok, veliko plavati in se potapljati ter o vsem tem pisati v blogu E agl. blog, skrajšano iz weblog iz web 'mreža, splet' + log v pomenu 'dnevnik'
blôganje -a in blóganje -a s (ȏ; ọ̑)
pisanje bloga: Poročilo o dostopu do informacij po svetu navaja, da je rastoče število aretacij blogerjev dokaz naraščajoče politične pomembnosti bloganja E blôgati
blôgati -am in blógati -am nedov. (ȏ; ọ̑)
pisati blog: Županski kandidati imajo možnost blogati, se brezplačno predstaviti s svojim programom E blôg
blôger -ja in blóger -ja m, člov. (ó; ọ́)
pisec bloga: Menda naj bi v tujini nekaj blogerjev že izgubilo službo, ker njihovim delodajalcem ni bilo všeč, kar so prebrali E agl. blogger iz blôg
blokátor -ja m (ȃ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, zaviralec (1): blokatorji kalcijevih kanalov; Alfa blokatorji hkrati znižujejo krvni tlak, zato jih uspešno uporabljamo predvsem pri moških, ki imajo poleg težav s povečano prostato tudi arterijsko hipertenzijo E (↑)blokírati
blokêr -ja m, člov. (ȇ) šport.
igralec, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralcev: reprezentančni bloker; srednji bloker; Evropsko prvenstvo je zaključil kot najuspešnejši bloker na tekmah, po povratku domov pa se je moral preko noči privaditi na klubski režim dela E agl. blocker iz (↑)blokírati
blokêrka -e ž, člov. (ȇ) šport.
igralka, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralk: reprezentančna blokerka; Novi trener je bil lahko zadovoljen z igro obeh blokerk E blokêr
blúziti -im nedov. (ȗ) pog.
1. neurejeno, brezciljno živeti: Vedel sem, da moram nekaj narediti, nekaj konkretnega, ne samo bluziti
2. nesmiselno govoriti: Novinarji posvečajo strani vseh dnevnih časopisov našim politikom, ki bluzijo večinoma o nepomembnih starih temah E (↑)blues
bòbstèza -e in bòb stèza -- -e ž (ȍ-ə̀)
umetno zgrajena proga za vožnjo z bobom: Bobstezo bi se dalo narediti v Bohinjski Bistrici, kjer je nekoč že bila umetna sankaška proga E (↑)bòb + (↑)stezà
bôdi -ja in body -ja cit. [bôdi] m (ȏ)
enodelno oprijeto otroško ali žensko oblačilo iz životka in spodnjih hlačk: Sama sem imela podobne težave, a sem našla odlično šiviljstvo, ki po meri izdeluje modrčke, hlačke in bodije iz pestre izbire kakovostnih materialov E agl. body, skrajšano iz bodysuit iz body 'telo' + suit 'oblačilo'
bôdiárt ↑body art1, body art2 
bôdiartístični ↑bodyartistični
bôdibílder -ja in bodybuilder -ja cit. [bôdibílder] m, člov. (ȏ-í)
kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano: Lahko vam zagotovim, da v vseh letih, odkar pripravljamo ta festival, nikoli noben bodibilder ni bil dopingiran E agl. bodybuilder iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
bôdibílderski -a -o in bodybuilderski -a -o cit. [bôdibílderski] prid. (ȏ-í)
ki se nanaša na bodibilderje ali bodibilding: Ramenske mišice mi preraščajo v prave bodibilderske grebene in zaradi krepkih vratnih mišic ne morem več zapeti prvega gumba na ovratniku E bôdibílder
bôdibílding -a in bodybuilding -a cit. [bôdibílding-] m (ȏ-ȋ)
načrtna krepitev mišic z ustreznimi vajami in posebno prehrano: V Kopru bo danes svetovno prvenstvo v fitnesu in bodibildingu E agl. bodybuilding iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
bôdigárd ↑bodyguard
body ↑bôdi
body art1 -- -a cit. [bôdi árt] in bôdiárt -a m (ȏ, ȃ)
umetnostna smer, ki je nastala v drugi polovici 20. stoletja in uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: Z razstavo želijo pokazati različna dela mladih likovnih umetnikov, ki uporabljajo jezik in poetičnost alternativnih, opozicijskih kultur, kot so stripi, prebadanje telesa, body art, tetoviranje in grafiti | Umetnika pri svojem zvočno-vizualnem performansu uporabljata izbrane prvine likovne umetnosti, izrazila filmske in videoumetnosti ter šokantnost in sporočilnost sodobnega bodiarta E agl. body art iz body 'telo' + art 'umetnost'
bodyartistični -a -o cit. [bôdiartístični] in bôdiartístični -a -o prid. (ȏ-í)
ki je v zvezi z body artom; body art2 In ker ne razumejo umetniškega procesa, tudi ne vidijo, da je tako kot balet, ki je umetniško formaliziran izraz nenaravnega gibanja, formaliziran tudi bodyartistični performans | Bodiartistični performansi, ki jih z enako krvavo ostrino izvajajo moški in ženske, so morda najpopolnejša oblika izzivanja kapitalističnega funkcionalizma E body art1 
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 5382 zadetkov.