abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] ETIMOLOGIJA: abeceda
abecédno prislov [abecédno] ETIMOLOGIJA: abecedni
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ETIMOLOGIJA: abraham
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ETIMOLOGIJA: abraham
absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + cikličen
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz afekt
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] ETIMOLOGIJA: afna
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] ETIMOLOGIJA: agilen
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

àjd in ájd medmet [àjt] in [ájt] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz dveh virov: prek hrv., srb. (h)àjde ‛pojdi’ iz tur. hayde ‛kvišku, naprej’, in iz nem. heidi, heida ‛ajdi, gremo’ iz medmeta hei - več ...
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej vedeti
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...
albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski]
STALNE ZVEZE: albuminska skuta
ETIMOLOGIJA: albumin
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

alêrgično prislov [alêrgično] ETIMOLOGIJA: alergičen
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvor. od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej alergija
alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej alergologija
alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz alergija + gr. ‑logía iz lógos ‛beseda, govor’
alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja] ETIMOLOGIJA: alergolog
alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz a... + aerobni
analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + alfabet
analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka] ETIMOLOGIJA: analfabet
androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej androgen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín] ETIMOLOGIJA: androgin
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost] ETIMOLOGIJA: androgin
aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej anektirati
anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija] ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej anonimen
anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran] ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej anonimen
anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje] ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej anonimen
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža] ETIMOLOGIJA: anonimen
anonímno prislov [anonímno] ETIMOLOGIJA: anonimen
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] ETIMOLOGIJA: anonimen
ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...
ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt] ETIMOLOGIJA: anti... + talent
apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo] ETIMOLOGIJA: arašid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
arónija arónije samostalnik ženskega spola [arónija] STALNE ZVEZE: črnoplodna aronija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. aronia iz gr. arōnía ‛nešplja’, iz áron
artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’
artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik [artroskópski] ETIMOLOGIJA: artroskopija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski]
STALNE ZVEZE: askorbinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + skorbut
ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma; nejasno - več ...
astmátičarka astmátičarke samostalnik ženskega spola [astmátičarka] ETIMOLOGIJA: astmatik
astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej astma
ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
atašêjka atašêjke samostalnik ženskega spola [atašêjka] ETIMOLOGIJA: ataše
atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy
ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín] ETIMOLOGIJA: A + vitamin
avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’
ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [áu̯towlák] ETIMOLOGIJA: avto + vlak
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: baba
bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin] ETIMOLOGIJA: babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

bábištvo bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo] ETIMOLOGIJA: babica
bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica] ETIMOLOGIJA: baba
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška] ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej baba
baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč] ETIMOLOGIJA: bahati se
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje] ETIMOLOGIJA: bahati se
baháški baháška baháško pridevnik [baháški] ETIMOLOGIJA: bahač
baháštvo baháštva samostalnik srednjega spola [baháštvo] ETIMOLOGIJA: bahač
bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt] ETIMOLOGIJA: bahati se
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se] ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] ETIMOLOGIJA: bahati se
bahávo prislov [bahávo] ETIMOLOGIJA: bahav
bahávost bahávosti samostalnik ženskega spola [bahávost] ETIMOLOGIJA: bahav
bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’
balín balína samostalnik moškega spola [balín]
FRAZEOLOGIJA: ostriči koga na balin, ostrižen na balin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. it. ballino, furl. balìn ‛žogica’, iz nar. it. balla ‛žoga, krogla’ - več ...
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje] ETIMOLOGIJA: balinati
balínar balínarja samostalnik moškega spola [balínar] ETIMOLOGIJA: balinati
balínarka balínarke samostalnik ženskega spola [balínarka] ETIMOLOGIJA: balinar
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: balinar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

balínati balínam nedovršni glagol [balínati] ETIMOLOGIJA: balin
balínček balínčka samostalnik moškega spola [balínčək] ETIMOLOGIJA: balin
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče] ETIMOLOGIJA: balinati
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz balzam

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz balzam
banálen banálna banálno pridevnik [banálən] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...
banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej banalen
banalizíranje banalizíranja samostalnik srednjega spola [banalizíranje] ETIMOLOGIJA: banalizirati
banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej banalen
banálno prislov [banálno] ETIMOLOGIJA: banalen
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: banalen
baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] ETIMOLOGIJA: barrique

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran] ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz barik
barrique glej barík

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

batáta batáte samostalnik ženskega spola [batáta] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek špan. batata iz arav. jezika taino batata
beletrístika beletrístike samostalnik ženskega spola [beletrístika] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Belletristik, kar je tvorjeno iz frc. belles-lettres - več ...
belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca] STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: bel
beloúška beloúške samostalnik ženskega spola [beloúška] ETIMOLOGIJA: iz *belouh, iz bel + uho
belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga] STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej bel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: bel - več ...
belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo] ETIMOLOGIJA: beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

betón betóna samostalnik moškega spola [betón] STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej bitumen - več ...
betonárna betonárne samostalnik ženskega spola [betonárna] ETIMOLOGIJA: beton
betoníran betonírana betonírano pridevnik [betoníran] ETIMOLOGIJA: betonirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

betoníranje betoníranja samostalnik srednjega spola [betoníranje] ETIMOLOGIJA: betonirati
betonírati betoníram nedovršni in dovršni glagol [betonírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. betonieren, glej beton
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: bezeg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

bíca bíce samostalnik ženskega spola [bíca] ETIMOLOGIJA: okrnjeno iz nar. babíca, glej babica
bidón bidóna samostalnik moškega spola [bidón] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bidone, prevzeto iz srgr. píthon ‛vinski sod’, iz gr. píthos ‛velika posoda za shranjevanje’
bíoenergétičarka bíoenergétičarke samostalnik ženskega spola [bíjoenergétičarka] ETIMOLOGIJA: bioenergetik
bíoenergétik bíoenergétika samostalnik moškega spola [bíjoenergétik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bioenergetiker, glej bioenergija
bíoenergétski bíoenergétska bíoenergétsko pridevnik [bíjoenergétski] ETIMOLOGIJA: bioenerget(ika)

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

bíoenergíja bíoenergíje samostalnik ženskega spola [bíjoenergíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bioenergie, angl. bioenergy, iz bio... + energija
bíoenergíjski bíoenergíjska bíoenergíjsko pridevnik [bíjoenergíjski] ETIMOLOGIJA: bioenergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’
bísernat bísernata bísernato pridevnik [bísernat] ETIMOLOGIJA: biserni
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni] STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: biser
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
bívolica bívolice samostalnik ženskega spola [bívolica] ETIMOLOGIJA: bivol
bívoličji bívoličja bívoličje pridevnik [bívoličji] ETIMOLOGIJA: bivolica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

bívolji bívolja bívolje pridevnik [bívolji] ETIMOLOGIJA: bivol

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca] STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: bled
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] ETIMOLOGIJA: blitva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

blják in bljàk medmet [blják] in [bljàk] ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri bruhanju nastale zvoke
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’
blóganje blóganja in blôganje blôganja samostalnik srednjega spola [blóganje] in [blôganje] ETIMOLOGIJA: blogati
blógar blógarja in blôgar blôgarja samostalnik moškega spola [blógar] in [blôgar] ETIMOLOGIJA: blogati
blógarka blógarke in blôgarka blôgarke samostalnik ženskega spola [blógarka] in [blôgarka] ETIMOLOGIJA: blogar
blógati blógam in blôgati blôgam nedovršni glagol [blógati] in [blôgati] ETIMOLOGIJA: blog
blóger blógerja in blôger blôgerja samostalnik moškega spola [blóger] in [blôger] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blogger, glej blog
blógerka blógerke samostalnik ženskega spola [blógerka] in [blôgerka] ETIMOLOGIJA: bloger
blógerski blógerska blógersko in blôgerski blôgerska blôgersko pridevnik [blógerski] in [blôgerski] ETIMOLOGIJA: bloger

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

bóa bóe samostalnik ženskega spola [bóa] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boa) iz lat. boa ‛vodna kača’ - več ...
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər] STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
bôbrov bôbrova bôbrovo tudi bóbrov bóbrova bóbrovo pridevnik [bôbrou̯ bôbrova bôbrovo] tudi [bóbrou̯ bóbrova bóbrovo] ETIMOLOGIJA: bober

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

bôbrovec bôbrovca tudi bóbrovec bóbrovca samostalnik moškega spola [bôbrovəc] tudi [bóbrovəc] ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Biberschwanzziegel, dobesedno ‛opeka v obliki bobrovega repa’, iz bober
bôbrovka bôbrovke tudi bóbrovka bóbrovke samostalnik ženskega spola [bôbrou̯ka] tudi [bóbrou̯ka] ETIMOLOGIJA: bober
bogoslôvec bogoslôvca samostalnik moškega spola [bogoslôvəc] ETIMOLOGIJA: bogoslovje
bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je] STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
bogoslôvni bogoslôvna bogoslôvno pridevnik [bogoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: bogoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej baker - več ...
bolšíca bolšíce in bôlšica bôlšice samostalnik ženskega spola [bou̯šíca] in [bôu̯šica]
STALNE ZVEZE: hruševa bolšica
ETIMOLOGIJA: bolha
bolšják bolšjáka samostalnik moškega spola [bou̯šják] ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz bolšji trg, kar je dobesedni prevod angl. flee market, nem. Flohmarkt, frc. marché aux puces
bombonjêra bombonjêre; in bonboniêra samostalnik ženskega spola [bombonjêra] ETIMOLOGIJA: bonboniera
bonboniêra bonboniêre; in bombonjêra samostalnik ženskega spola [bombonjêra]
FRAZEOLOGIJA: Življenje je kot bonboniera.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. bonbonnière, iz bonbon
bossa nova bosse nove in bossa nove samostalnik ženskega spola [bósa nôva] in [bôsa nôva] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem.) iz brazil. port. bossa nova, prvotno ‛novi trend’
Braillev Brailleva Braillevo; in Braillov; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo]
STALNE ZVEZE: Brailleva pisava, Brailleva vrstica, Braillev pisalni stroj
ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo]
STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj
ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
brájev glej Braillev, Braillov
brájica brájice samostalnik ženskega spola [brájica] ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz Braillova pisava
brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]
FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
brémzati brémzam nedovršni glagol [brémzati] ETIMOLOGIJA: bremza
bréncelj brénclja samostalnik moškega spola [bréncəl] ETIMOLOGIJA: iz nar. sloven. brencati v pomenu *‛oddajati brnenju podobne glasove’ = hrv. brèncati, glej brenčati - več ...
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
brezmêjno prislov [brezmêjno] ETIMOLOGIJA: brezmejen
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost] ETIMOLOGIJA: brezmejen
brie brieja samostalnik moškega spola [brí] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. brie, po francoski pokrajini Brie
brìn brína samostalnik moškega spola [brìn] STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ; nejasno - več ...
brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo] ETIMOLOGIJA: brin

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

brínovec brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc] ETIMOLOGIJA: brinov
brínovka brínovke samostalnik ženskega spola [brínou̯ka] ETIMOLOGIJA: brinov
brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje] ETIMOLOGIJA: brin
brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz brinov po zgledu brinje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc] STALNE ZVEZE: kraški brinjevec
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz brinovec po zgledu sadjevec
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
brítof brítofa samostalnik moškega spola [brítof] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem. frīten ‛gojiti, negovati’ + hof ‛odprt prostor, dvorišče’ - več ...
brívec brívca samostalnik moškega spola [brívəc] ETIMOLOGIJA: briti
brívka brívke samostalnik ženskega spola [bríu̯ka] ETIMOLOGIJA: briti
bronhiolítis bronhiolítisa samostalnik moškega spola [bronhijolítis] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. bronchiolitis, iz bronchiolus ‛bronhiol, zelo tanka sapnica’, manjšalnica od bronchus ‛sapnica’, glej bronhij
bŕstarica bŕstarice samostalnik ženskega spola [bə̀rstarica]
STALNE ZVEZE: hruševa brstarica
ETIMOLOGIJA: brst
bŕzovlák bŕzovláka samostalnik moškega spola [bə̀rzowlák] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. brzovlak, iz brz + vlak
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje] ETIMOLOGIJA: bučati
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti] ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
búčen búčna búčno pridevnik [búčən] ETIMOLOGIJA: bučati
búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeu̯ka] ETIMOLOGIJA: buča
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: buča
búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin] ETIMOLOGIJA: bučka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

búčman búčmana samostalnik moškega spola [búčman] ETIMOLOGIJA: buča
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: buča
búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola [búhtəl] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej buhniti - več ...
búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla]
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula.
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
búla2 búle samostalnik ženskega spola [búla] STALNE ZVEZE: zlata bula
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Bulle) iz novolat. bulla ‛ob listini viseči pečat (vtisnjen v svinec)’ < klas. lat. ‛vodni mehur’, glej bula - več ...
búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica] ETIMOLOGIJA: bula
búmbar búmbarja samostalnik moškega spola [búmbar] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bȕmbar ‛čmrlj, debeluh’, nar. bolg. bъbár ‛hrošč’ < pslov. *bǫbarь, iz *bǫbati ‛zibati se, tolči’ - več ...
B-vitamín B-vitamína samostalnik moškega spola [bévitamín] tudi [bə̀vitamín] ETIMOLOGIJA: B + vitamin
cájteng cájtenga samostalnik moškega spola [cájtənk cájtənga] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zeitung, prvotno ‛novica’, < srvnem. zīdunge k srspnem. tīdinge iz tīden ‛stremeti, odpravljati se, hiteti’
cájtenge cájteng množinski samostalnik ženskega spola [cájtənge] ETIMOLOGIJA: cajteng
calvados glej kalvadós
camembert camemberta tudi camemberta; in kamambêr samostalnik moškega spola [kamambêr] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. camembert, po francoskem kraju Camembert
cánkar cánkarja samostalnik moškega spola [cánkar] ETIMOLOGIJA: po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
centrifugálni centrifugálna centrifugálno pridevnik [centrifugálni] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentrifugal, angl. centrifugal) iz nlat. centrifugalis, iz center + tvor. od lat. fugere ‛bežati’
centripetálni centripetálna centripetálno pridevnik [centripetálni] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentripetal, angl. centripetal) iz nlat. centripetalis, iz center + tvor. od lat. petere ‛težiti k, prositi, zahtevati’
cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje]
FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu
ETIMOLOGIJA: cepetati
cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti] ETIMOLOGIJA: cepet - več ...
cheddar cheddarja; in čédar samostalnik moškega spola [čédar] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Cheddar (cheese) ‛cheddarski sir’, po angleškem kraju Cheddar
cider cidra in ciderja samostalnik moškega spola [sájdər] in [sájder] ETIMOLOGIJA: angl. cider, prevzeto prek stfrc. cidre < srlat. sicera ‛opojna pijača’ in gr. síkera iz hebr. šek̠ar iz šikkēr ‛opijaniti’
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ciklus
cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən] STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz cikel
cíklično prislov [cíklično] ETIMOLOGIJA: ciklični
cíkličnost cíkličnosti samostalnik ženskega spola [cíkličnost] ETIMOLOGIJA: ciklični
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
cíkovt cíkovta samostalnik moškega spola [cíkou̯t] ETIMOLOGIJA: iz cikati ‛čivkati’, iz onomatopeje ci, ki posnema čivkanje - več ...
citrátni citrátna citrátno pridevnik [citrátni]
STALNE ZVEZE: citratni cikel
ETIMOLOGIJA: citrat
copátar copátarja samostalnik moškega spola [copátar] ETIMOLOGIJA: copata
copátek copátka samostalnik moškega spola [copátək] ETIMOLOGIJA: copat
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej crkavati
cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]
FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja
ETIMOLOGIJA: crkniti
crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti]
FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej crkavati
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] ETIMOLOGIJA: cvet - več ...
cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] ETIMOLOGIJA: cvetača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca] ETIMOLOGIJA: cvet
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca] ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej cvet
cvetličár cvetličárja samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar] ETIMOLOGIJA: cvetlica
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka] ETIMOLOGIJA: cvetličar
cvetličárna cvetličárne samostalnik ženskega spola [cvetličárna] ETIMOLOGIJA: cvetlica
cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski] STALNE ZVEZE: cvetličarska goba
ETIMOLOGIJA: cvetličar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

cvetličárstvo cvetličárstva samostalnik srednjega spola [cvetličárstvo] ETIMOLOGIJA: cvetličar
cvetličnják cvetličnjáka samostalnik moškega spola [cvetličnják] ETIMOLOGIJA: cvetlica
cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica] ETIMOLOGIJA: cvet
cvètnonedéljski cvètnonedéljska cvètnonedéljsko pridevnik [cvə̀tnonedélski] ETIMOLOGIJA: iz cvetna nedelja
cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]
FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...
C-vitamín C-vitamína samostalnik moškega spola [cévitamín] tudi [cə̀vitamín] ETIMOLOGIJA: C + vitamin
cvŕtnik cvŕtnika samostalnik moškega spola [cvə̀rtnik] ETIMOLOGIJA: iz cvrt iz cvreti
čajóta čajóte samostalnik ženskega spola [čajóta] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. chayote, nem. Chayote) iz špan. chayote, to pa iz nahuatl chayotli, prvotno ‛bodeča buča’
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár] ETIMOLOGIJA: čebela
čebélar2 čebélarja samostalnik moškega spola [čebélar] in [čəbélar] ETIMOLOGIJA: čebela
čebeláriti čebelárim nedovršni glagol [čebeláriti] in [čəbeláriti] ETIMOLOGIJA: čebelar
čebelárjenje čebelárjenja samostalnik srednjega spola [čebelárjenje] in [čəbelárjenje] ETIMOLOGIJA: čebelariti
čebelárjev čebelárjeva čebelárjevo pridevnik [čebelárjeu̯ čebelárjeva čebelárjevo] in [čəbelárjeu̯ čəbelárjeva čəbelárjevo] ETIMOLOGIJA: čebelar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

čebelárka čebelárke samostalnik ženskega spola [čebelárka] in [čəbelárka] ETIMOLOGIJA: čebelar
čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski] ETIMOLOGIJA: čebelar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo] ETIMOLOGIJA: čebelar
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]
FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: čebela
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: čebela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]
FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: čebela
čèber čèbra in čebèr čebrà samostalnik moškega spola [čə̀bər] in [čəbə̀r] ETIMOLOGIJA: = cslov. čьb(ь)rь, hrv., srb. čàbar, češ. džber < pslov. čьbьrъ = litov. kibìras ‛vedro’; nejasno - več ...
čédar čédarja; in cheddar samostalnik moškega spola [čédar] ETIMOLOGIJA: cheddar
čeljústnica čeljústnice samostalnik ženskega spola [čeljústnica] ETIMOLOGIJA: čeljust
čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža] ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...
čemážev čemáževa čemáževo tudi čémažev čémaževa čémaževo pridevnik [čemážeu̯ čemáževa čemáževo] tudi [čémažeu̯ čémaževa čémaževo] ETIMOLOGIJA: čemaž

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

čembalíst čembalísta samostalnik moškega spola [čembalíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Cembalist, it. cembalista, glej čembalo
čembalístka čembalístke samostalnik ženskega spola [čembalístka] ETIMOLOGIJA: čembalist
čémbalo1 čémbala samostalnik moškega spola [čémbalo] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Cembalo) iz it. cembalo < lat. cymbalum, glej cimbale - več ...
čémbalo2 čémbala samostalnik srednjega spola [čémbalo] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Cembalo) iz it. cembalo < lat. cymbalum, glej cimbale - več ...
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən] STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
čežána čežáne samostalnik ženskega spola [čežána] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. bav. nem. ziseunlein, kar označuje različne vrste omak in polivk, morda k lat. iuscellum ‛juha’, glej juha - več ...
čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz čičerka
číčerka číčerke samostalnik ženskega spola [číčerka] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cicerchia < lat. cicercula, iz cicer - več ...
čigúmi čigúmija; tudi čikgúmi samostalnik moškega spola [čigúmi]
FRAZEOLOGIJA: vleči se (komu) kaj kot čigumi
ETIMOLOGIJA: čikgumi
čikgúmi glej čigúmi
činčíla činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti kaj čista matematika, biti kaj čista tema (za koga, komu), biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kdo nima treh čistih (o čem), naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca] ETIMOLOGIJA: čistiti
čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka] ETIMOLOGIJA: čistiti
čistílnik čistílnika samostalnik moškega spola [čistílnik] ETIMOLOGIJA: čistiti
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čist
čísto prislov [čísto] tudi [čistó]
FRAZEOLOGIJA: biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: čist
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča] ETIMOLOGIJA: čist
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost] ETIMOLOGIJA: čist
čistún čistúna samostalnik moškega spola [čistún] ETIMOLOGIJA: čist
čistúnka čistúnke samostalnik ženskega spola [čistúnka] ETIMOLOGIJA: čistun
čistúnski čistúnska čistúnsko pridevnik [čistúnski] ETIMOLOGIJA: čistun
čistúnstvo čistúnstva samostalnik srednjega spola [čistúnstvo] ETIMOLOGIJA: čistun
číšča číšče samostalnik ženskega spola [číšča] STALNE ZVEZE: mesečna čišča
ETIMOLOGIJA: čistiti
čiváva čiváve samostalnik ženskega spola [čiváva] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Chihuahua, po mehiški zvezni državi Chihuahua
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]
FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: čiv - več ...
čívkniti čívknem dovršni glagol [číu̯kniti] ETIMOLOGIJA: čivkati
čmŕlj čmŕlja samostalnik moškega spola [čmə̀rl] in [čmə̀rəl] ETIMOLOGIJA: nastalo v nar. razvoju iz *čmel' = rus. šmélь, češ. čmel < pslov. *čьmel'ь, sorodno z nem. Hummel, verjetno iz ide. korena *kem- ‛brenčati, bučati’ - več ...
čmrljelíki čmrljelíka čmrljelíko pridevnik [čmərljelíki]
STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho
ETIMOLOGIJA: čmrlj + lik
čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək] ETIMOLOGIJA: < nar. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema oglašanje nekaterih žuželk - več ...
čŕkoslikár čŕkoslikárja samostalnik moškega spola [čə̀rkoslikár] ETIMOLOGIJA: črka + slikar
črnogléd1 črnogléda črnoglédo pridevnik [čərnoglét čərnogléda čərnoglédo] ETIMOLOGIJA: črn + gledati
črnoglèd2 črnogléda samostalnik moškega spola [čərnoglèt čərnogléda] ETIMOLOGIJA: črn + gledati
črnoglédo prislov [čərnoglédo] ETIMOLOGIJA: črnogled
črnoglédost črnoglédosti samostalnik ženskega spola [čərnoglédost] ETIMOLOGIJA: črnogled
čútara čútare samostalnik ženskega spola [čútara] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. čùtura iz tur. çotra ‛majhna lesena posoda za vodo’, morda iz gr. kotýlē ‛lonček, kozarec’ - več ...
da1 veznik [da] poudarjeno []
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
2 členek [] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. , rus., nar. slovaš. da, glej da
dátelj dátlja in dáteljna samostalnik moškega spola [dátəl] STALNE ZVEZE: morski datelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dattel iz gr. dáktylos, to pa iz semit., prim. arab. dakal ‛datelj’ - več ...
dáteljnov dáteljnova dáteljnovo pridevnik [dátəlnou̯ dátəlnova dátəlnovo] STALNE ZVEZE: dateljnova palma
ETIMOLOGIJA: datelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

dátljev dátljeva dátljevo pridevnik [dátljeu̯ dátljeva dátljevo] STALNE ZVEZE: datljeva palma
ETIMOLOGIJA: datelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

dcl simbolETIMOLOGIJA: okrajšava za deciliter
debíl debíla samostalnik moškega spola [debíl] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. debilis, glej debilen
debílček debílčka samostalnik moškega spola [debílčək] ETIMOLOGIJA: debil
debílen debílna debílno pridevnik [debílən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. debil iz nlat. debilis ‛ki ima lažjo stopnjo duševne prizadetosti’, iz lat. dēbilis ‛slaboten, hrom’ - več ...
debilízem debilízma samostalnik moškega spola [debilízəm] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Debilismus, angl. debilism iz nlat. debilismus, glej debil
debílka debílke samostalnik ženskega spola [debílka] ETIMOLOGIJA: debil
debílno prislov [debílno] ETIMOLOGIJA: debilen
debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost] ETIMOLOGIJA: debilen
décilíter décilítra samostalnik moškega spola [décilítər] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Deziliter iz novoklas. deci.. ‛deseti del osnovne enote’ iz lat. decem ‛deset’ + liter
décilítrski décilítrska décilítrsko pridevnik [décilítərski] ETIMOLOGIJA: deciliter

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...
degustácijski degustácijska degustácijsko in degustacíjski degustacíjska degustacíjsko pridevnik [degustáciski] in [degustacíski] ETIMOLOGIJA: degustacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej degustirati
degustátorka degustátorke samostalnik ženskega spola [degustátorka] ETIMOLOGIJA: degustator
degustírati degustíram nedovršni in dovršni glagol [degustírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. degustieren in frc. déguster iz lat. dēgustāre ‛pokusiti’, iz gustus ‛okus’
deóksiribonukleínski deóksiribonukleínska deóksiribonukleínsko pridevnik [deóksiribonukleínski]
STALNE ZVEZE: deoksiribonukleinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz angl. deoxyribonucleic, iz deoxi(dization) ‛dezoksidacija’ + ribonukleinski
desétpŕstni desétpŕstna desétpŕstno pridevnik [desétpə̀rstni] ETIMOLOGIJA: iz deset + prst
dezóksiribonukleínski dezóksiribonukleínska dezóksiribonukleínsko pridevnik [dezóksiribonukleínski]
STALNE ZVEZE: dezoksiribonukleinska kislina
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Desoxiribonuclein(säure), angl. desoxyribonucleic iz dezoksi(dacija) + ribonukleinski
dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]
FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...
dínarček dínarčka samostalnik moškega spola [dínarčək] ETIMOLOGIJA: dinar
dínarski dínarska dínarsko pridevnik [dínarski] ETIMOLOGIJA: dinar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

dl simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem., frc., it., angl. dl, krajšave za deciliter
dlakocépec dlakocépca samostalnik moškega spola [dlakocépəc] ETIMOLOGIJA: dlakocepiti
dlakocépiti dlakocépim nedovršni glagol [dlakocépiti] ETIMOLOGIJA: iz dlako cepiti
dlakocépstvo dlakocépstva samostalnik srednjega spola [dlakocépstvo] ETIMOLOGIJA: iz dlakocep iz dlakocepiti
dlèsk dlêska samostalnik moškega spola [dlèsk] ETIMOLOGIJA: iz dleskati ‛tleskati, cmokati’ = češ. dlaskat < pslov. *dlęskati, verjetno iz imitativne besede, ki posnema pri tleskanju nastale zvoke - več ...
DNA1 DNA in DNA-ja samostalnik moškega spola [dẹená] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. DNA, krajšave za deoxyribonucleic acid ‛deoksiribonukleinska kislina’
DNA2 DNA samostalnik ženskega spola [dẹená] ETIMOLOGIJA: DNA

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

DNK1 DNK in DNK-ja samostalnik moškega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: DNK
DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: krajšava za deoksiribonukleinska kislina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

dokolénka dokolénke samostalnik ženskega spola [dokolénka] ETIMOLOGIJA: iz do kolen
dolgopŕstnež dolgopŕstneža samostalnik moškega spola [dou̯gopə̀rstneš dou̯gopə̀rstneža] ETIMOLOGIJA: iz dolgoprsten iz dolgi prsti
dolgopŕstnica dolgopŕstnice samostalnik ženskega spola [dou̯gopə̀rstnica] ETIMOLOGIJA: iz dolgoprsten iz dolgi prsti
dráp dráp pridevnik [dráp] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. drapp, prvotno ‛ki ima barvo surove volne’, k Drap ‛težka volnena tkanina’, prevzeto iz frc. drap < poznolat. drappus - več ...
dresêr dresêrja samostalnik moškega spola [dresêr] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dresseur iz frc. dresseur, iz dresirati
dresêrka dresêrke samostalnik ženskega spola [dresêrka] ETIMOLOGIJA: dreser
dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran] ETIMOLOGIJA: dresirati
dresírati dresíram nedovršni glagol [dresírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. dressieren iz frc. dresser v pomenu ‛vaditi, uriti, dresirati’ in ‛oblikovati jed’ < vulglat. dirēctiāre ‛urejati, usmerjati’, iz lat. dīrēctus ‛naravnan, usmerjen’ - več ...
dresúra dresúre samostalnik ženskega spola [dresúra] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dressur iz frc. dressure; glej dresirati
dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni] STALNE ZVEZE: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: dresura

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2019.

dromedár dromedárja samostalnik moškega spola [dromedár] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dromedar in stfrc. dromedaire iz lat. dromedarius (camelus) iz gr. dromás
drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga] STALNE ZVEZE: vinski drozg
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží] ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz drozga
duhovíčiti duhovíčim nedovršni glagol [duhovíčiti]