*morati nedov.F9, debeo serviremorem ſlushiti; decumanus agernyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportetje potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -umkateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumaticaorgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -umkateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardovaṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempusraven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -umṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

à 2., interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a1 [ā]

črka a

PRIMERJAJ: as2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a2 [ȃ] medmet

izraža začudenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

a medmet

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

a mF2, elementumtudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareuskateri otroke vuzhy, a, b, c

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a2 sam. ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a3 [ime črke] sam. ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a5 glas ♦ P: 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a6 vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a7 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a8 končnica ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola
ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola
1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: A ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a3 veznik
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a4 črka
prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a5 glas
samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a6 končnica
oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik a; SODOBNA USTREZNICA: ...a
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aamoriterski gl. amoriterski ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aamoriterski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aar [rabelj] sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aar
GLEJ: ahar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aaroniski
GLEJ: aroniski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aaronski gl. aronski ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aaronski
GLEJ: aronski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ab zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ab zlog
v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ab. cit. krajšava opat: Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abačica sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abačica -e samostalnik ženskega spola
predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abad [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

tkanina brokat

PRIMERJAJ: haba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abar [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

Skit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abarad

GLEJ: aborad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábarat, m., pogl. aborat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abarat

GLEJ: aborat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abarat samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abarat mabrótonum, -nitrava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abarija [abarȋja] samostalnik ženskega spola

Skitija, tj. zgodovinska pokrajina severno od Črnega in Kaspijskega morja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abarov [nepopoln podatek] pridevnik

Skitov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abarski [nepopoln podatek] pridevnik

skitski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abat m opat: poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abat sam. m ♦ P: 2 (DB 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abat
GLEJ: apat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abb. cit. krajšava opat: Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abba sam. m aram. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abba samostalnik moškega spola
biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abc -a [abecé] m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

A B C [ā bẹ̄ cẹ̄nepopoln podatek] večbesedna leksemska enota

začetek slovarja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a.b.c.
GLEJ: abece

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abdija m osebno lastno ime Abdija: Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abdonkati (abdonkati, obdonkati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abec sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abec -a samostalnik moškega spola
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abece samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abece1 sam. s ♦ P: 1 (TA 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abece2 sam. ♦ P: 2 (TL 1561, TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
1.1 črke kake pisave
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedar samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abecedar mabecedariusabecedár

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedaria [rod. ed.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedaria [rod. ed. itd.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedaria

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedarium sam. m ♦ P: 3 (TA 1555, TC 1555, TA 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedarium -ria samostalnik moškega spola
priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedika [abecedíka] samostalnik ženskega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedikarjev [abecedȋkarjev] pridevnik

abecedarjev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedikarska vrsta [abecedȋkarska vŕsta] samostalniška zveza ženskega spola

abecedni red

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecedikarski [abecedȋkarski] pridevnik

abecedarski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abelski prid. ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Abela; SODOBNA USTREZNICA: Abelov
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abib sam. m neskl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola
biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abijev [ābijev] pridevnik

Abijev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abimelek -lka m osebno lastno ime Abimeleh: krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abominatio [del besed. zveze] ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abominatio samostalnik ženskega spola
gnusoba
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abominatio desolationis gl. abominatio –, desolationis – ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abora [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

grušč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aborad [áborad] (abarad) samostalnik moškega spola

rastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum

PRIMERJAJ: aborat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aborat [áborat] (abarat) samostalnik moškega spola

rastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum

PRIMERJAJ: aborad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abortus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abota [ábota] samostalnik moškega spola

abotnik, neumnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aboten [ábotǝn] pridevnik

aboten, neumen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábotnež, m. ein alberner Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábotnica, f. ein albernes Weib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abotnica [ábotnica] samostalnik ženskega spola

abotnica, neumnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abotnija [abotnȋja] samostalnik ženskega spola

abotnost, neumnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábotnik, m. ein alberner Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abotnik [ábotnik] samostalnik moškega spola

abotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abrača [abrāča] (obrača) samostalnik ženskega spola

rastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare

PRIMERJAJ: abrata, abratič, amarak, režimbaba, vratič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abramov [ābramov] pridevnik

Abramov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.-C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abranek (abranek, abromek, abronek) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abranek mcorustudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábranka, f. = abranek 1), Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abranka [ábranka] samostalnik ženskega spola

viseča cvetna mačica; abranek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abrat [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ščegetavček, klitoris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abrata [abrȃtanepopoln podatek] (obrata) samostalnik ženskega spola

rastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare

PRIMERJAJ: abrača, abratič, amarak, režimbaba, vratič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abrata samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abratič [abratȉč] (obratič) samostalnik moškega spola

rastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare

PRIMERJAJ: abrača, abrata, amarak, režimbaba, vratič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abratičen pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abromek samostalnik moškega spola

GLEJ: abranek

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abromek mnucamentum, -tizoffilzi, ali abromki na oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abrončina

GLEJ: obrončina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abronek samostalnik moškega spola

GLEJ: abranek

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abronek mF2, pappus, -piabronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; tannusabronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abronka [ábronka] samostalnik ženskega spola

prve dlake na bradi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábrotica, f. = aborat, Cig., Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absalucia

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolacija sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolacja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolacja gl. absolacija ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Absolonov -a prid. Absalomov: samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolucia gl. absolucija ♦ P: 9 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolucia

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolucija sam. ž ♦ P: 11 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola
1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza
2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: privata absolucija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolucijona sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolutia gl. absolucija ♦ P: 6 (TAr 1562, TO 1564, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolutia

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolutio sam. ž lat. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolutio samostalnik ženskega spola
versko dejanje odveze, odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolutioni [daj. ed.] gl. absolucijona ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolutioni
GLEJ: absolutio

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolviran del. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolviran -a -o deležnik
versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo: nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolvirati glag. dvovid. ♦ P: 7 (TT 1557, TAr 1562, TO 1564, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol
versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Àbšalom -a m Absolon: gda je bê'zao pred Absalomom TA 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abšid samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Àbšolonov -a -o prid. Absolonov: Ábsolonova lepota KM 1783, 97

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abtah (abtah, abtoh, aptah) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abtašica

GLEJ: aftašica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abtašica sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abtašica -e samostalnik ženskega spola
predstojnica svetišča, ženskega samostana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abtoh samostalnik moškega spola

GLEJ: abtah

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abtoh minvolucreeniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime Abulanarij: Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abulen [nepopoln podatek] pridevnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abulensis m osebno lastno ime Avilski: Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abuon gl. abvon itd. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abuuku gl. abuvko itd. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abuvko sam. s kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abuvko
GLEJ: jabolko

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abuvski prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abuvski -a -o pridevnik
ki se nanaša na jabolka; SODOBNA USTREZNICA: jabolčni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abvon sam. ž kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abvon -a samostalnik moškega spola
sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadeži; SODOBNA USTREZNICA: jablana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abvonov prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abvonov -a -o pridevnik
ki se nanaša na abvon; SODOBNA USTREZNICA: jablanov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

accidenciae [mn.] gl. akcidencija ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

accidenciae

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

accidens sam. m lat. ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

accidens samostalnik moškega spola
kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

acervus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

zlog
v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

àče, conj. = ako, C., kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aček [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

sifilis

PRIMERJAJ: jajček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ad gl. od ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ad
GLEJ: od

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.-Valj. (Kres VI. 342.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adalbert -a m osebno lastno ime Adalbert: de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ádam -a m Adam: ocza naſſega Ádama TF 1715, 19; ſztári Ádam TF 1715, 33; je ſzlü'zo Ádam KŠ 1754, 9b; Ádami i Ejvi KŠ 1771, 440

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adamant sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adamant -a samostalnik moškega spola
najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adamantov -a -o pridevnik
ki se nanaša na diamant; SODOBNA USTREZNICA: diamanten
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adamaski prid. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adamaski -a -o pridevnik
ki je povezan z mestom Adma ob Mrtvem morju; SODOBNA USTREZNICA: admaški
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ádamov -a -o prid. Adamov: Ádamovo dejte, doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Ádamovo dejte vszáko more mrejti KOJ 1845, 131; vſzega Ádamovoga pokolejnya KŠ 1754, 114; Od Ádamovoga ſziná KM 1796, 9; Po Ádamovom ſzpadáji KŠ 1754, 251; Od Ádamovi drügi Oſztánkov KM 1796, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adamov -a prid. Adamov: Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adar sam. m neskl. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola
biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec
FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aden gl. eden ♦ P: 2 (TC 1550, MTh 1603-kor.)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aden
GLEJ: eden

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adiaforijski prid. ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adiaforiski -a -o pridevnik
ki je povezan z adiaforisti; SODOBNA USTREZNICA: filipistični
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adiaforist sam. m ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adiaforist -a samostalnik moškega spola
pristaš nauka luteranskega teologa Filipa Melanchthona, ki je bil v nebistvenih teoloških vprašanjih blizu katoliškemu nauku, v vprašanju evharistije pa švicarskim reformatorjem; SODOBNA USTREZNICA: filipist
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adin
GLEJ: edin2

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adini gl. edini ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adini
GLEJ: edin2

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adjutórium -a m adjutorium: Nedelni Adjutorium BKM 1789, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adler prim. odler 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

admirālski, adj. Admirals-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adofs [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adolfus m osebno lastno ime Adolf: kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adonid -a m osebno lastno ime Adonis: neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adonis samostalnik moškega spola

roža

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

adplicatio sam. ž lat. ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adplicatio samostalnik ženskega spola
dejanje, pri katerem postane vernik deležen Kristusove milosti; SODOBNA USTREZNICA: pridružitev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adplicirati glag. dvovid. ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adplicirati -am dovršni glagol
kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adpuščen gl. odpuščen ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adpuščen
GLEJ: odpuščen

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora; prim. nem. Hader.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adra [ādra] samostalnik ženskega spola
  1. koroško jadro
  2. brisača

PRIMERJAJ: jadro, antila

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adramitiski prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adramitiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adramittiski gl. adramitiski ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adraš [adráš] samostalnik moškega spola

hrast z zimzelenimi listi; črnika, LATINSKO: Quercus ilex

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrati (se) glagol

GLEJ: ardrati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

adren

GLEJ: adreni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adreni [ādreni] (adren) pridevnik

ki je v zvezi z jadrom; jadrn

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.-Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrianitiski prid. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrianitiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adriánski -a -o prid. jadranski: na Adriánſzkom mourji KŠ 1771, 425

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adriatiski prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adriatiski -a -o pridevnik
v antiki ki se nanaša na Adrijo, morje med Grčijo in Sicilijo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adriatisku morje gl. adriatiski, morje ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrȋja, f. = ardrija, Gor.-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrija [ardrija] sam. ž ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrija
GLEJ: ardrija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrijaški (adrijatški, adrijaški) pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

adrijatški pridevnik

GLEJ: adrijaški

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Adrikomus m osebno lastno ime Adrihomij: AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.-M., Lašče; — prim. jadro, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrob

GLEJ: odrob

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adruščica [adrūščicanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adruška [adrūškanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

koroško žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adur

GLEJ: odur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aduren

GLEJ: oduren

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advent [advȅnt] samostalnik moškega spola

advent

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advent samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

advent madventus, -usprihod, prihudnîa, advent pred Boshizhom

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advent -a m advent: ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advent sam. m ♦ P: 10 (TR 1558, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advent -a samostalnik moškega spola
1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent
2. (Kristusov) prihod na svet
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adventen

GLEJ: adventni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adventni [advéntni] (adventen) pridevnik

adventen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advokȃt, m. der Advocat; — prim. odvetnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advokátiti, -im, vb. impf. die Advocatur betreiben: veselo bomo advokatili, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advokatūra, f. die Advocatur; — prim. odvetništvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ae dvoglasnik ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ae dvoglasnik
iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk ae; SODOBNA USTREZNICA: ae
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aegiptov gl. egiptov ♦ P: 1 (TC 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aegiptov
GLEJ: egiptov

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aeiou

GLEJ: aejov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aejov [nepopoln podatek] (aeiou) medmet

izraža žalost, zaskrbljenost nad lastno usodo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aer sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aer
GLEJ: ajer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aétius -a m Aetij: junácski Aetius nyemi zoucsi sztáne KOJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afekt sam. m ♦ P: 1 (TkM 1579)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afekt -a samostalnik moškega spola
zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afektācija, f. die Affectation (stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afenja samostalnik ženskega spola

GLEJ: afinja

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

affect
GLEJ: afekt

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinic gl. afinjec 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinja (afenja, afinja) samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

afinja žF4, resimus, -a, -umklukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena Affina; ſimia, -aeena affina; ſimius, -ÿene affine moṡhyz; ſphinx, -gis, vel ſphingosene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinja -e ž opica: ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinja sam. ž ♦ P: 5 (TO 1564, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola
1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinjanje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

afinjar samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

afinjec mſimiolus, -lien affiniz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinjica [áfinjica] samostalnik ženskega spola

majhna opica; opička

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinjič samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

afinjin [áfinjin] pridevnik

opičin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinjski [áfinjski] pridevnik

opičji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinjski pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

afinski prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afinski -a -o pridevnik
slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afkelj [áfkǝlj áfkǝljna] samostalnik moškega spola

koroško sponka, zaponka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afker [āfker] samostalnik moškega spola

napušč

PRIMERJAJ: ahker1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afklar [āfklarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

izdelovalec šivank, igel, sponk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afklarica [āfklaricanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

izdelovalka šivank, igel, sponk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afklati [āfklati āfklam] nedovršni glagol

spenjati, zapenjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aforīstičən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aforīzəm, -zma, m. der Aphorismus, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afric
GLEJ: afrik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Afričan [afričȁn] ali [afričȃn] samostalnik moškega spola

Afričan

PRIMERJAJ: Afrikanar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afrik -a samostalnik moškega spola
veter, ki piha z jugozahoda; SODOBNA USTREZNICA: jugozahodnik
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Áfrika -e ž Afrika: v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Afrika [ȃfrika] samostalnik ženskega spola

celina Afrika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Afrikanar [afrikȃnar] samostalnik moškega spola

Afričan

PRIMERJAJ: Afričan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Afrikanar -ja m prebivalsko lastno ime Afričan: po tem Kir je bil Afrikanerij tož. mn. premagal (I/2, 67) → Afrika

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afrikánski -a -o prid. afriški: živé po püščavaj afrikanski AI 1878, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afrikanski pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Afrikanski -ega prid. osebno lastno ime Afriški: berem od Scipiona Affrikanskiga rod. ed. m (I/1, 190) → Scipio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afriski prid. ♦ P: 1 (TL 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afriski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Afriko ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: afriški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Afrodizija -e ž osebno lastno ime Afrodizija: Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aftah [áftah] samostalnik moškega spola

naglavna ruta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aftašica [āftašicanepopoln podatek] (abtašica) samostalnik ženskega spola

opatinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aftašičin [āftašičinnepopoln podatek] pridevnik

opatinjin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aftelj samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aftelj sam. m ♦ P: 1 (DB 1584-Reg2)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aftelj -na samostalnik moškega spola
priprava za zapenjanje; SODOBNA USTREZNICA: zaponka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afteljc (afteljc, aftljec) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aftljec samostalnik moškega spola

GLEJ: afteljc

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aftra [āftra] samostalnik ženskega spola

uzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ága 1., f. = živ plot, SlGor.-C.; — iz nem. Hag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ȃga 2., m. der Aga, (tur. = gospodar).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aga sam. m ♦ P: 1 (TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aga -a samostalnik moškega spola
turški nižji vojaški ali civilni oblastnik; SODOBNA USTREZNICA: aga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agab sam. ž ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola
biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agag -a m osebno lastno ime Agag: Samuel ſe je bil reſerdil zhes Saurashnika boshiga Krajla Agaga tož. ed. (V, 401) Agág, amalečanski kralj (SP 4 Mz 24,7, 1 Sam 15,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agamemnon m osebno lastno ime Agamemnon: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius … Agamemnon im. ed. (II, 411) Verjetno je mišljen Agamémnon, gr. Ἀγαμέμνων, mikenski kralj, glavni poveljnik Grkov v trojanski vojni.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aganipe zemljepisno lastno ime Aganipa: Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe im. ed. imenovanj (III, 27) Aganípa, gr. Ἀγανίππη, studenec pesniškega navdiha ob vznožju Helikona, imenovan po istoimenski muzi. Janez Svetokriški ga zmotno locira pod Parnas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agape ž osebno lastno ime Agapa: Ta greshna shena Agape im. ed. v'Fransko deshelo je bila perpelala Elipidiuſa de taiſti folk bi ſapelal (V, 67) Verjetno je mišljena Agápa, žena in privrženka heretika Prisciliana; → Priscilianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agapita -e ž osebno lastno ime Agapita: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kmeteze S. Agapito tož. ed. (II, 194 s.) Dostopna literatura ne navaja nobene svetnice s tem imenom in nobene zavetnice kmetic s podobnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agapitus m osebno lastno ime Agapet: Sakaj Agapitus im. ed. Diaconus pravi ǀ Ali poshlushajte kaj pravi Agapitus im. ed. Diaconus ǀ Inu sklene Agapitus im. ed. ǀ kakor ozhitnu pravi Agapitus im. ed. Dianconus Agapét, diakon v cerkvi sv. Sofije v Carigradu (5.–6. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ágar ž neskl. Hagara: ſtera je Agar KŠ 1771, 566

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agarenar -ja m prebivalsko lastno ime Agarjan: Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba: Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rajshali Agarenary im. mn., kateri ſo bily Ajdje (I/1, 182) Agarján, stcslovan. agarěninъ, lat. Agarenus ← gr. ἀγαρηνός, naziv za muslimana, Turka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agartnik [āgartniknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

rastlina žinje, LATINSKO: Achillea ageratum

PRIMERJAJ: šinje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agat samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Agata -e ž osebno lastno ime Agata: Is klejsh ſe spoſna S. Agatha im. ed. ǀ Na dan S. Agathe rod. ed. Divize ǀ ſo bily prishli ſnubit ſveto Agatho tož. ed. Sv. Agata, devica, mučena v Catanii med 249 in 251

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ageas m osebno lastno ime Na letu pride Aggæas im. ed. Prerok od Boga poslan (IV, 218) → Ageus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ageda ž zemljepisno lastno ime Agueda: V'tem lejti, 583 Gomocarius Capitan v'tem meſti Ageda im. ed. je bil eno zerkouno nyvo vſel (II, 542) Águeda, mesto na Portugalskem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agéjta -e ž Agata: Sz. Agejtha KM 1783, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agelaj samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Agelius m osebno lastno ime Agelij: Pravi P: Agellius im. ed. (I/1, 226) ǀ Polj. Agellius im. ed. pravi, de G. Bug Angelom nej perpustil ſerce sturiti (I/2, 120) ǀ Kateru je dobru premislil, inu samerkal S. Agellius im. ed., rekozh (IV, 271) Agélij (umrl 1608), jezuit, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agenda sam. ž ♦ P: 3 (TC 1575, DAg 1585, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agenda -e samostalnik ženskega spola
protestantski cerkveni obrednik
FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agēnt, m. der Agent; — prim. opravnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agerati glagol

GLEJ: agirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Ageslaus m osebno lastno ime Agezilaj: Tudi Ageslaus im. ed. Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie perpravit (III, 165) Ageziláj, gr. Ἀγησίλαος, špartanski kralj (444–357 pr. Kr.), zmagoviti vodja prvega gr. pohoda proti Perzijcem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ageus -a/-eja m osebno lastno ime Agej: Inu raunu te miſli je bil Agæus im. ed. Prerok ǀ Ob zhaſſu Preroka Aggeuſa rod. ed. je bila vſtala ena velika lakota ǀ skuſi Aggea tož. ed. Preroka ym povej Agêj, lat. V Aggaeus, prerok (SP Ag 1,1); → Ageas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agilulf -a m osebno lastno ime Agilolf: Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agirati (agerati, agirati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Agleas ž osebno lastno ime Agleja: S. Aleſſ je bil v' Rimi rojen, njegovimu Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus, Gospej Matteri pak Aglaes im. ed. (III, 360) ǀ Moje ime je Alexius, moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes im. ed. (III, 371) Aglêja, mati sv. Aleša

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ȃgnəc, -gnəca, m. = jagnje, ogr.-C., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ágnec -a m jagnje: ino Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; i pripravili ſzo te ágnecz vüzenſzki KŠ 1771, 88; gda bi ágnecza vüzenſzkoga klali KŠ 1771, 146; ágnyeczi KM 1796, 61; Zaká jôcses, máli ágnec KAJ 1870, 101; pren. ti ſzi on Agnecz Bosi, ki odimles toga ſzveita grehe SM 1747, 59; Ar te Agnecz, ſteri je naſzreidi SM 1747, 31; vnebéſza Na gostüvanye Ágnecza KŠ 1754, 259; od Ágnecza Kriſztusa KŠ 1754, 123; zvajoucsi Kriſztusa za ágnecza KŠ 1771, 762; Ágnyecz Bo'si, ki odjímles KM 1783, 10; Kriſztus ágnecz Bo'zi BKM 1789, 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agnec sam. m ♦ P: 2 (DB 1584-Reg3, MD 1592-hrv.)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agnec -a samostalnik moškega spola
ovčji mladič; SODOBNA USTREZNICA: jagnje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ágnecov -a -o prid. jagnjetov: obejlili ſzo gvant ſzvoj vu Ágneczvoj krvi KŠ 1771, 780; pren. bodete popejvali Moj'zesovo i Ágneczovo peſzen BKM 1789, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ágnečec -a m jagenjček: Ágnecsec KAJ 1870, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agnes nepreg. ž osebno lastno ime Agnes, Neža: Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ágneš ž neskl. Neža: Sz. Agnes KM 1783, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ágnje, n. = jagnje, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agostinus m osebno lastno ime Avguštin: S. Agoſtinus im. ed. pravi (I/1, 202) ← it. Agostino; → Agustinus, → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agoštánski -a -o prid. avgsburški: nikaj neznajoucsi od Agosztanszke vere KOJ (1914), 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ágošton -a m Avguštin: Ágoſton Doctor KŠ 1754, 65; Ágoſton Doktor KŠ 1771, 725; Szvéti Ágoſton KM 1783, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agres [ágres] samostalnik moškega spola

rastlina kosmulja, LATINSKO: Ribes grossularia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agresov [ágresov] pridevnik

kosmuljev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agrigencius m osebno lastno ime Agrigentski: Gregor Agrigentius im. ed. s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal (II, 200) Ni jasno, kdo s priimkom po siciljanski pokrajini Agrigento je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agrikolaus -a m osebno lastno ime Agrikolaj: Agricolaus im. ed. neusmilenishi rata (III, 153) ǀ ſo tekli Agricolauſu daj. ed. pravit (III, 149) ǀ je bil poslal Agricolausa tož. ed. v' letu meſtu ſebaſte de bi vſe karshenike pomuril (III, 147) Agrikoláj, lat. Agricolaus (3.–4. stol.), cesarski namestnik v Armeniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agripa -a m osebno lastno ime Agripa: inu gdu nevej de Herodesh Agripa im. ed. je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ Iudouski krajl Agrippa im. ed. ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ ſim bral od agrippa rod. ed., kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia ǀ Menenia kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa rod. ed. milu ſe ie iokol 1. → Herodež 1. 2. Agrípa, služabnik rimskega gospoda → Menenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agstan samostalnik moškega spola

GLEJ: agštajn

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

agštajn (agštajn, agstan°, agštan) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

agštajn mF3, electrum, -triagſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l; gagates, -tisen zherni agſtain, ali ták kamen; langurium, -ÿagſtain, en ṡhlahtni kamen; prim. akštajn 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agštajn sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agštajn -a (agštanj) samostalnik moškega spola
okamenela smola izumrlih iglavcev; SODOBNA USTREZNICA: jantar
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agštan samostalnik moškega spola

GLEJ: agštajn

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

agštanj gl. agštajn ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agštanj
GLEJ: agštajn

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agštanov pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Águstič -a m Agustič, prekmurski pisatelj: Agustich Imre AI 1875, AIN 1876, l; Agustich Imre AI 1878, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Agustinus m osebno lastno ime Avguštin: samerkajo kaj pravi S. Aguſtinus im. ed. (I/2, 92) ǀ S. Aguſtinus im. ed. pravi, de je dopelt gori vſtajane, namrezh te dushe, inu tiga teleſsa (II, 575) → Agostinus, → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

àh, interj. ah!prim. oh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

àh medm. ah: Ino ah kako jáko krouto TF 1715, 7; Ah ti Goſzpodne ABC 1725, A8a; Ah ſzteim SM 1747, 72; Ah kak hitro KŠ 1754, 242; Ah! ka nám je ſztebom KŠ 1771, 177; Ah kak ti morem KM 1783, 6; Ah! – te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo KAJ 1848, 7; Ah da bi sze ti neverni v grob zmetali TA 1848, 8; Ah! – csi vucsitel tô vára KAJ 1870

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ah [ȁh] medmet

izraža bolečino, prizadetost, sočutje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ah medmet

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ah medm.F5, vah, ah, deridentis. Math:27.v.90. Et gaudentis. Isa:44.v.16; ehenah, avbe! hehen, interiectio dolentisach; utinamah de bi, Búghotel; utinam deus daretah de bi Búg dal

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ah medm. ah: Ah moj dobrutlivi, inu vſmileni G: Bug ǀ ah kadar letu bi ona svedla, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ Ahli koku bi bilu ſa nasho lepo, inu shlahtno dusho ǀ Ak prevelika hudobnost vasha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ah medm. ♦ P: 16 (TT 1557, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aha medm. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aha medmet
izraža zadovoljstvo, privoščljivost ob spoznanju, ugotovitvi česa; SODOBNA USTREZNICA: aha, ha
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahab -a m osebno lastno ime Ahab: Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahačȗra, f. neka hruška, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

àhah medm. ahaha: i právijo: ahah, ahah TA 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahaínski -a -o prid. ahajski: Ár ſze je dopadnolo Maczedonſzkim i Achainſzkim KŠ 1771, 483

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahája -e ž Ahaja: Gda bi pa Galion nameſztnik bio v-Acháii KŠ 1771, 398; je potom z-Achaje Conſtantinus zapovedao prineſzti KŠ 1771, 159

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahaja -e ž zemljepisno lastno ime Ahaja: kakor nam samorio ſprizhat Scithia, Europa, Thracia, inu Achaia im. ed. (III, 591) ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau s'ſabo Rimsku Meſtu, kateru s' ſvojo pridigo k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt, inu deshel. Sveti Andri Achaio tož. ed. (IV, 70) Ahája, gr. Ἀχαία, pokrajina na severnem delu Peloponeza ob Korintskem zalivu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahajoski prid. ♦ P: 1 (TL 1561)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahajoski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahajski prid. ♦ P: 3 (TL 1561, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahajski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahan -a m osebno lastno ime Ahan: Ti, ti ta tatinski Achan im. ed., kateri kar moresh ukradesh ǀ tatinski kakor Achan im. ed. ǀ ta je bil en tat, kakor Ackan im. ed. ǀ od tiga folsh Preroka Balama: od Achana rod. ed. Ahán, Karmijev sin, ki je ukradel predmete zakletve in bil zato skupaj s svojo družino in živino kamenjan (SP Joz 7,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

áhanje, n. das Aechzen, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahar [rabelj] sam. m ♦ P: 2 (TT 1557, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahar -ja (ahar, hagar, aar, hahar, arar) samostalnik moškega spola
1. kdor poklicno izvršuje smrtno kazen; SODOBNA USTREZNICA: rabelj
1.1 ekspresivno kdor je odgovoren za usmrtitev koga
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahȃt, m. der Achat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti a., der Traubenachat, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahat [ahȃt] samostalnik moškega spola

ahat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahat samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ahat sam. m ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahat -a (ahed, ahat) samostalnik moškega spola
poldragi kamen različnih barv; SODOBNA USTREZNICA: ahat
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

áhati, -am, vb. impf. ächzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aház -a m Ahaz: je poroudo Acháza KŠ 1771, 5; je pá gucsao Goſzpoud Acházi KŠ 1771, 816

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahaz m osebno lastno ime Ahaz: Krajl Achaz im. ed., od Kateriga stoij piſsanu (I/2, 47) ǀ sakaj bi bili huishi kakor Achaz im. ed., od kateriga Svetu piſſmu pravi (IV, 191) Aház, izraelski kralj, sin kralja Jotama (SP 2 Kr 15,38, Mt 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahed gl. ahet ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahed
GLEJ: ahat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahelj [áhǝlj áhǝljna] samostalnik moškega spola

železen glavnik za grebenanje, česanje, glajenje lanu

PRIMERJAJ: ahlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahet sam. m ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahias -ja m osebno lastno ime Ahija: Ahias im. ed. ij grè napruti rekoz ǀ nej hotela de bi njo Ahas im. ed. posnal gdu je ona ǀ gre Preroka Ahia tož. ed. vuprashat ali nje bolni ſijn bode osdravil (I/2, 63) Ahíja, lat. V Ahias, hebr. Ahijjáhu, prerok iz Šila (SP 1 Kr 11,29)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahiles -a m osebno lastno ime Ahil: Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahím -a m Ahim: Achim je pa poroudo KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahimaas -a m osebno lastno ime Ahimaac: Achimaas im. ed., kadar je bil posdravil Davida (II, 527) Ahimáac, lat. V Achimaas, Cadokov sin (SP 1 Sam 14,50)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahimeleh m osebno lastno ime Ahimeleh: Veſselil ſe je Ahimelech im. ed., inu je djal, leta je taista sveta misa, na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga (I/2, 84) Ahiméleh, lat. V Achimelech, duhovniku v Nobu, ki ga je dal Savel usmrtiti (SP 1 Sam 21,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahin m osebno lastno ime Ahim: de ſi lih ſo bilij veliki priatelij Boshij, kakor rekozh Abraham, Iſaak, Iacob … Ahin im. ed. (II, 49) Ahín, eden Jožefovih prednikov: Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleazar, Eleazarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus (SP Mt 1,12–16).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahior m osebno lastno ime Ahior: Letu ie skuſil Achior im. ed., ſakaj ie reſnizo Holofernuſu govuril, ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu ſveſat (II, 398) Ahiór, poveljnik vseh Amonovih sinov, ki je Holofernu svetoval, naj ne napade Izraelcev, ta pa ga je dal zvezati in odpeljati k Izraelcem (SP Jdt 5,5).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahker1 [āhker] samostalnik moškega spola

napušč

PRIMERJAJ: afker, ajhker

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahker2

GLEJ: ajhker

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahker samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ahker mF5, menianum, -nien ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6; pergulaen ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿena loupa, ali ahker pred hiſho; protecta, vel Projectaperſtreiſhki, ali ahkerji per hiſhah; ſpeculaenu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali ahker

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahker sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahker -ja*/-kra* samostalnik moškega spola
stražni stolp, lina
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahkerček [āhkerčǝk] samostalnik moškega spola

majhno strešno okno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 228007 zadetkov.