*morati nedov.F9, debeo serviremorem ſlushiti; decumanus agernyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportetje potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -umkateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumaticaorgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -umkateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardovaṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempusraven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -umṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za amper
á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

à2 [à in áprisl. (ȁ; ȃ)
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

à3 člen. (ȁ)
pog. izraža veliko mero povedanega; ali1, to: a bo gledal!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a4 člen., pog.
uvaja vprašanje; ali1, kaj4a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a1 vez.
GLEJ SINONIM: toda1, toda1

Sinonimni citat

á2 medm.
GLEJ SINONIM: aja2, bežati

Sinonimni citat

à3 člen.
GLEJ SINONIM: ali2, toda2

Sinonimni citat

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

á2 -- m, simb. (ȃ) ar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

à2 in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Á2 -- m, simb. (ȃ) amper

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

á1 á-ja tudi á á samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

á2 á samostalnik ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

á3 á samostalnik moškega spola; simbol

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Á1 Á-ja tudi Á Á samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Á2 Á samostalnik moškega spola; simbol

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Å Å [á] samostalnik moškega spola; simbol

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a1 vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a2 člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ā3 medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

à4 predl. s tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a mF2, elementumtudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareuskateri otroke vuzhy, a, b, c

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a2 sam. ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a3 [ime črke] sam. ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a5 glas ♦ P: 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a6 vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a7 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a8 končnica ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Á  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

A -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a vez.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a1 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a2 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a3 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a člen.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aa prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aa vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a. okrajš. anno |leta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

..a..1 glag. prip. délati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

āā --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aa2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aa1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aalenij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Aaltov stòl -ega stôla m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aamoriterski gl. amoriterski ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aapa bárje -- -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aar [rabelj] sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauu
aargavski -a -o (ȃ)
Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aaronski gl. aronski ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ab zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ab. cit. krajšava opat: Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ABA -- ž neskl.

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abačica sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábak -a m
GLEJ ŠE: tablica

Sinonimni citat

ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abaksiálna strán lístne plôskve -e straní -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábakus -a m (ȃ); gl. abak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abalákovova metóda -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abalákovovo sidríšče -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abalákovovo uhó -ega ušésa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abalienácija -e ž (á)
alienacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abalienacíjski -a -o prid. (ȋ)
alienacijski: abalienacijski proces

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abalienacíjski -a -o prid.
GLEJ SINONIM: alienacijski

Sinonimni citat

abalónska škóljka -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abalónski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábarat, m., pogl. aborat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abarat mabrótonum, -nitrava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abat m opat: poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abat sam. m ♦ P: 2 (DB 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abb. cit. krajšava opat: Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abba sam. m aram. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abbé -ja [abé -êjam (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abbé -ja [abé -êja] m
GLEJ SINONIM: duhovnik

Sinonimni citat

abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abbe Abbeja [ábe] samostalnik moškega spola; ime bitja, osebno ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abbejev Abbejeva Abbejevo [ábejev-] pridevnik
ZVEZE: Abbejevo število

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀m (ẹ̑; ə̏)
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abc abc-ja [abəc -ja] m
GLEJ SINONIM: abeceda

Sinonimni citat

abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abc -a [abecé] m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abcerung

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abcerunga

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abcigati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abcigštajn m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abderít -a m (ȋ)
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abderítski -a -o (ȋ)
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abderítstvo -a s (ȋ)
ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|
abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i spori
abderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdicírati -am dov. in nedov.
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: odstopati

Sinonimni citat

abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abdíja Abdíja in Abdíja Abdíje samostalnik moškega spola; ime bitja, osebno ime
ZVEZE: prerok Abdija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abdija m osebno lastno ime Abdija: Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abdíjev Abdíjeva Abdíjevo pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdikácija -e ž (á)
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdikácija -e ž
dejstvo, da se kdo odpove kakemu položaju, zlasti vladarski oblastipojmovnik
SINONIMI:

Sinonimni citat

abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdikacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdikacíjski -a -o prid.
GLEJ ŠE: izjava

Sinonimni citat

abdómen -mna tudi -a m (ọ̄)
anat. trebuh: bolečine v abdomnu
// zool. zadek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdominálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
 
med. abdominalni tifus trebušni tifus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdómen -mna m
GLEJ SINONIM: trebuh, zadek

Sinonimni citat

abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdominálen -lna -o (ȃ) trebušen
abdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdominálni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: trebušni
GLEJ ŠE: tifus, votlina

Sinonimni citat

abdominálno díhanje -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abduktórni -a -o prid.
GLEJ ŠE: odmikalka

Sinonimni citat

abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|
abêjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abec sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abece gl. abc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abece – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abece1 sam. s ♦ P: 1 (TA 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abece2 sam. ♦ P: 2 (TL 1561, TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
 
elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecéda -e ž
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici
SINONIMI:
zastar. abc, knj.izroč. alfabet

Sinonimni citat

abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecẹ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abeceda ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedaabėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédar1 -ja m (ẹ̑)
1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedár2 -ja m (á)
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédarček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédarica -e ž (ẹ̑)
ekspr. učenka, ki se uči abecede:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédarstvo -a s (ẹ̑)
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédar1 -ja m
ekspr. učenec, ki se uči abecedepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. abecedarček

Sinonimni citat

abecedár2 -ja m
GLEJ ŠE: berilo

Sinonimni citat

abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|
abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|
abecédarjev -a -o (ẹ̑)
abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedar mabecedariusabecedár

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédarček -čka m
GLEJ SINONIM: abecedar1

Sinonimni citat

abecedaria [rod. ed.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedaria [rod. ed. itd.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedarium – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedarium sam. m ♦ P: 3 (TA 1555, TC 1555, TA 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecéden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
 
biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|
abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojska
abecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedika – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecedírati -am nedov. in dov.
GLEJ SINONIM: alfabetirati

Sinonimni citat

abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédni -a -o prid.
GLEJ ŠE: red1, seznam, pravda, abecedno

Sinonimni citat

abecédnica -e ž (ẹ̑)
zastar. prvo berilo, abecednik:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédnica -e ž
GLEJ ŠE: berilo

Sinonimni citat

abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] ETIMOLOGIJA: abeceda
abecédnik -a m (ẹ̑)
star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédnik -a m
GLEJ ŠE: berilo

Sinonimni citat

abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecednik gl. platentof

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecednikabėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berila
abecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédno prislov [abecédno] ETIMOLOGIJA: abecedni
Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecédno ozirn. prisl.
izraža, da se kaj razvršča, ureja, je razvrščeno, urejeno glede na abecedo
SINONIMI:
po abecednem redu, po abecedi

Sinonimni citat

abecédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ urejen seznam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Ábel1 Ábela samostalnik moškega spola; ime bitja, osebno ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Ábel2 Ábela samostalnik moškega spola; ime bitja, osebno ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|
Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Ábelov Ábelova Ábelovo pridevnik
ZVEZE: Abelova nagrada, Abelova grupa

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábelstvo -a s (ā)
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abelski prid. ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aberácija -e ž (á)
1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aberacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aberácija -e ž
fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkovpojmovnik
SINONIMI:
fot. zarisba

Sinonimni citat

aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abesínec abesínca samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abesínec Abesínca samostalnik moškega spola; ime bitja, prebivalsko ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abesínija Abesínije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abesínka abesínke samostalnik ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abesínka Abesínke samostalnik ženskega spola; ime bitja, prebivalsko ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abesínski -a -o prid. (ȋ)
etiopski: abesinska kultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abesínski abesínska abesínsko pridevnik
ZVEZE: abesinska vojna

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aberratio ictus -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aberveznik m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopija
abesínski -a -o (ȋ)
Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abesínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abesínski -a -o prid.
GLEJ SINONIM: etiopski

Sinonimni citat

Abházijec Abházijca samostalnik moškega spola; ime bitja, prebivalsko ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abházijka Abházijke samostalnik ženskega spola; ime bitja, prebivalsko ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abházijski abházijska abházijsko tudi abháški abháška abháško pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abib sam. m neskl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

..abílen -lna -o prip. obr. (ȋ) adaptabílen, komunikabílen, stabílen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abimelek -lka m osebno lastno ime Abimeleh: krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑)
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiogenéza -e ž
biol. nastanek in razvoj živega iz neživegapojmovnik
SINONIMI:
biol. praploditev

Sinonimni citat

àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiosfêra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbióta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotski
àbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótični -a -o prid.
GLEJ SINONIM: abiotski

Sinonimni citat

àbiótični člén okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótični dejávnik okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótični fáktor -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótski -a -o prid.
biol. ki je v zvezi z neživo naravo
SINONIMI:
biol. abiotični
GLEJ ŠE: biotski

Sinonimni citat

àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótski člén okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótski dejávnik -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótski fáktor -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbiótsko onesnáženje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálen -lna -o prid. (ȃ)
geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorski
abisálni -a -o (ȃ) ~e usedline
abisálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálna cóna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálna cóna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálna pahljáča -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálna ravnína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálni -a -o prid.
GLEJ ŠE: ravnina

Sinonimni citat

abisálni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálni ekvivalènt -ega -ênta m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálni járek -ega -rka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálni môrski sedimènt -ega -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálni pás -ega pasú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálni vršáj -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisálno mórje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abisík -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abísni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abísopelagiál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abituriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abituriêntka tudi abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturientka gimnazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abituriêntski tudi abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abit. okrajš. abiturient, abiturientka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazije
abituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablácija -e ž (á)
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablácija -e ž
geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjempojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: odstop

Sinonimni citat

ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablácija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablácija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablacíjska moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablacíjska oblíka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablacíjska površína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablacíjska razpóka -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablacíjski gradiènt -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablacíjski tíl -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablacíjski volúmen -ega -mna m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablacíjsko léto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablacíjsko obdóbje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablacíjsko obmóčje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablaktácija -e ž (á)
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

áblativ -a m (ȃ)
jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

áblativen -vna -o (ȃ)
pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ)
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ)
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abnórmen -mna -o prid. (ọ̑)
1. abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abnormitéta -e ž (ẹ̑)
abnormalnost: čustvene abnormitete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abnórmnost -i ž (ọ̑)
abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|
àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ȁbnormȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abnormalen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbnormálni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: nenavadni, nenormalni
GLEJ ŠE: človek

Sinonimni citat

àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abnormalno
àbnormálnost -i ž

Sinonimni citat

ȁbnormȃlnost – glej ȁbnormȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|
abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abnọ̑rmen – glej ȁbnormȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abnórmni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: nenormalni

Sinonimni citat

abnórmnost -i ž

Sinonimni citat

abolícija -e ž (í)
razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
 
pravn. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolicíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abolicija: abolicijski zakon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolicioníst -a m (ȋ)
pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolicionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem: abolicionistični navdušenci; abolicionistično gibanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolicionízem -zma m (ī)
gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov
 
gled. abonent reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonêntka tudi abonéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki se vnaprej naroči na kaj; naročnica2abonentka prestižnih revij
 
gled. abonentka je podaljšala abonma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonêntski tudi abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aboníranec -nca m (ȋ)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonmá -ja m (ȃ)
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
 
gled. premierski abonma; abonma reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonmájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert; abonmajska predstava / abonmajski razpis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aborigin tudi aborídžin -a [prva oblika aborígin in aborídžinm (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: pripadnik aboriginov / avstralski aborigin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aboriginski tudi aborídžinski -a -o [prva oblika aboríginski in aborídžinskiprid. (ȋ)
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost; aboriginska skupnost; aboriginska plemena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abortírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. imeti abortus; splaviti1ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abortív -a m (ȋ)
med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abortíven -vna -o prid. (ȋmed.
1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abórtus -a m (ọ̑)
med. prekinitev nosečnosti; splav1imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; izvrg, zvrg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábota -e ž (á)
star. nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

áboten -tna -o prid. (á)
star. nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotnež -a m (á)
star. aboten človek, neumnež:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotnica -e ž (á)
star. abotna ženska, neumnica:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotnik -a m (ástar.
aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotnost -i ž (á)
star. lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ABÓ -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolícija -e ž
GLEJ ŠE: razveljavitev

Sinonimni citat

abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolícija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ov
abolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)
abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Á-bómba -e ž
GLEJ ŠE: bomba

Sinonimni citat

abominatio [del besed. zveze] ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abominatio desolationis gl. abominatio –, desolationis – ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonènt -ênta m
GLEJ SINONIM: naročnik2

Sinonimni citat

abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) predplačnik, naročnik
abonêntka -e ž, člov. (ȇ) predplačnica, naročnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonȅnt – glej abonmȃ

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonènt -ênta m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonêntka -e ž
GLEJ SINONIM: naročnica2

Sinonimni citat

abonêntka -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonêntski -a -o prid.
GLEJ ŠE: koncert, predstava

Sinonimni citat

abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonêntski sédež -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonêntsko gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aboníran -a -o povdk.
GLEJ SINONIM: naročen

Sinonimni citat

aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročen
aboníranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonȋrati – glej abonmȃ

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonírati se -am se dov. in nedov.
GLEJ SINONIM: naročati se, naročiti se

Sinonimni citat

abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonmá -ja m
GLEJ ŠE: predstava

Sinonimni citat

abonmá -ja m z -em (ȃ) predplačilo, naročilo: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonmȃ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonmá -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonmá in ízven 

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonmájska predstáva -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonmájski -a -o prid.
GLEJ ŠE: koncert, predstava

Sinonimni citat

abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonmájski sédež -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abonmá premiêra -ja -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|
àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aborálna površína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aborálni dél -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aborídžin -a m
GLEJ SINONIM: aborigin

Sinonimni citat

aborídžin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aborígin -a m
prvotni avstralski prebivalec
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: domorodec

Sinonimni citat

aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalec
aboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aborigin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aboríginka -e ž
GLEJ SINONIM: domorodka

Sinonimni citat

aboríginski -a -o (ȋ) izobr. ~i prebivalci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

aboríginja -e ž
GLEJ SINONIM: domorodka

Sinonimni citat

abortírati -am dov.
GLEJ SINONIM: splaviti1

Sinonimni citat

abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abortȋrati – glej abọ̑rtus

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abortív -a m
med. sredstvo za prekinitev nosečnostipojmovnik
SINONIMI:
med. abortivno sredstvo, med. splavilo

Sinonimni citat

abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abortív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abortíven -vna -o (ȋ)
abortívni -a -o (ȋ) ~o sredstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abortívni -a -o prid.
GLEJ ŠE: abortiv

Sinonimni citat

abórtus -a m
GLEJ SINONIM: splav
GLEJ ŠE: splaviti1

Sinonimni citat

abórtus -a m (ọ̑) splav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abọ̑rtus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abortus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábota -e ž
GLEJ SINONIM: neumnost1

Sinonimni citat

ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábota -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

áboten -tna -o prid.
GLEJ SINONIM: neumen1

Sinonimni citat

áboten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) star. nespameten, neumen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

áboten – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotnež -a m
GLEJ SINONIM: neumen1, neumnež

Sinonimni citat

ábotnež – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotnež, m. ein alberner Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotnica, f. ein albernes Weib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotnik -a m
GLEJ SINONIM: neumen1, neumnež

Sinonimni citat

ábotnik – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotnik, m. ein alberner Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábotno prisl.
GLEJ SINONIM: neumno

Sinonimni citat

ábotnost -i ž
GLEJ SINONIM: neumnost1

Sinonimni citat

ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ABP-proteín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábraham in Ábraham -a m (ȃekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola; ime bitja, osebno ime
ZVEZE: srečati Abrahama/abrahama

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábrahamka -e ž (ȃekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki; mladostna abrahamka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Ábrahamov -a -o prid. (ȃ)
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
 
ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik
ZVEZE: Abrahamov/abrahamov sin, Abrahamova/abrahamova hči, Abrahamovo/abrahamovo naročje, Abrahamova/abrahamova leta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ETIMOLOGIJA: abraham
ábrahamovec -vca m (ȃekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu; srečanje abrahamovcev; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ETIMOLOGIJA: abraham
ábrahamovka -e ž (ȃekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah; mladostna, živahna abrahamovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abrakadábra -e ž (ȃ)
nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abrazíja -e ž (ȋ)
1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abrazíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abrazív -a m (ȋ)
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abreviatúra -e ž (ȗ)
okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
 
biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; glasb. ustaljen znak za skrajšan notni zapis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

abrúpten -tna -o prid. (ȗ)
knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

ABS -- in -a [abẹès in abeès -êsam (ȅ ȇavt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS; štirikolesni pogon z ABS-om; prvi del zloženk: ABS-sistem; ABS-volan; ABS-zavore

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2020.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 586022 zadetkov.