abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo
abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|
abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo
aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
alarmántno povdk. (ȃ) poud. ~ je, da se še ni oglasil |vznemirljivo|
alterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alteríranje (ȋ) neobč. spremeniti, menjati: kaj ~ glas, sodbo; Tkivo ~a se spremeni
amonál -a m, snov. (ȃ) |razstrelivo|
apokalípsa -e ž, pojm. (ȋ) |grozljivo opisovanje konca sveta|
apokalíptičen -čna -o (í) poud. ~ prizor |strahoten, grozljivo veličasten|
apokalíptični -a -o (í) ~i jezdeci
apokalíptičnost -i ž, pojm. (í)
aprílski -a -o (ȋ) ~ velesejem; ~o vreme |spremenljivo, nestalno|
aprílskost -i ž, pojm. (ȋ)
arhiválije -ij ž mn. (á) |arhivsko gradivo|
arhivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhivíranje (ȋ) |dati, prenesti v arhiv|: kaj ~ dokumentacijsko gradivo
arhívski -a -o (ȋ) ~o gradivo
arhívskost -i ž, pojm. (ȋ)
astmátično primer. prisl. (á) ~ sopsti (nadušljivo)
atomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atomizíranje (ȋ) razprševati: kaj ~ tekoče gorivo
atomizírati se -am se (ȋ) Družba se čedalje bolj ~a cepi, drobi
atraktívno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) mikavno, privlačno, zanimivo
ávtovakcína -e ž, snov. (ȃȋ) |cepivo|
babilónščina -e ž (ọ̑) |jezik|; poud. To je prava ~ |nerazumljivo govorjenje|
bakláva -e ž, snov. (ȃ) |pecivo|
baláden -dna -o (ȃ) poud. ~o razpoloženje |grozljivo, mračno|
baládni -a -o (ȃ) ~ motiv
baládnost -i ž, pojm. (ȃ)
barantíja -e ž, pojm. (ȋ) slabš. ~ za njivo |pogajanje (za ceno)|; pešaj. ~ s konji prekupčevanje
bárba -e tudi bárba -a m, člov. (ȃ) žarg. kapitan; ~ Ivo stric Ivo
bárbov -a -o (ȃ), ●bárbin -a -o (ȃ)
barométer -tra m (ẹ́) ~ kaže (na) spremenljivo
BCG BCG-ja [besežé -êja] m z -em (ẹ̑ ȇ) |cepivo|
berívo -a s (í) redk. branje
besežé -êja m z -em snov. (ẹ̑ ȇ) zdrav. |cepivo|
bibliotéčen -čna -o [ijo] (ẹ̑) knjižničen
bibliotéčni -a -o (ẹ̑) ~o gradivo
bibliotéški -a -o [ijo] (ẹ̑) bibliotečen, knjižničen: ~o gradivo
bíga -e ž (í) |pecivo|
bíoluminiscénca -e [ijo] ž, pojm. (ȋẹ̑) biol. (živo svetlikanje)
biskvít -a m, snov. (ȋ) |pecivo|
blátno nač. prisl. (á/ȃ) ~ sivo jezero
bódckati -am in bôdckati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bódckanje in bôdckanje (ọ́; ȏ) poud. koga posmehljivo ~ prijatelja |dražiti, zbadati|; bodckati v koga/kaj ~ ~ blago
bojazljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se vesti
bondírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bondíranje (ȋ) tekst. kaj ~ pletivo
bránati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bránanje (á; ȃ) kaj ~ njivo
brecílo -a s (í) |tkivo|
brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ●~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
brezalkohólen -lna -o (ọ̑) To pivo je ~o
brezalkohólni -a -o (ọ̑) ~a pijača
brezalkohólnost -i ž, pojm. (ọ̑)
brezdúšno nač. prisl. -ej(š)e (ȗ/ȗ; ȗ/ȗ) poud. ~ zatirati koga |neusmiljeno, neprizanesljivo|
brezobzírno nač. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) ~ odbiti prošnjo; ~ odkrit neprizanesljivo
brezúmje -a s, pojm. (ȗ) nepreračunljivo, slepo ~
brióš -a [ijo] m z -em (ọ̑) |pecivo|: sveži ~i
brizánten -tna -o (ȃ) |rušilen, razdiralen|
brizántni -a -o (ȃ) ~o razstrelivo
brizántnost -i ž, pojm. (ȃ) |rušilnost, razdiralnost|
brusívo -a s, snov. (í) |snov|
búhtelj -na [tə] tudi búhtelj -tlja m, druga oblika z -em (ú) |pecivo|
burléska -e ž (ẹ̑) |delo, ki šaljivo, grobo prikazuje življenje|
cepívo -a s, snov. (í) ~ proti ošpicam
cínično nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti posmehljivo
cukrén -a -o; bolj ~ (ẹ̑) neknj. pog.: ~o govorjenje osladno; ~o pecivo sladko, sladkano
cukrénost -i ž, pojm. (ẹ̑) neknj. pog.
čárno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) neobč. ~ lep večer očarljivo
česáti čéšem nedov. čêši -íte, češóč, česáje; čêsal -ála, čêsat, -án -ána; česánje; (čêsat) (á ẹ́) komu/čemu kaj ~ hčerki lase v kito; česati koga/kaj Mati ~e hčerko; ~ predivo
česáti se čéšem se (á ẹ́) Deklica se že sama ~e; Ptič se ~e s kljunom |si čisti perje|
čitljívo nač. prisl. (í) ~ napisati
čtívo -a s (í) pešaj. domače ~ domače branje
dêbel -éla -o [-u̯]; -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek; ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|
debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|
debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|
na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogosto
debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
decénten -tna -o; bolj ~ (ẹ̑) neobč. ~o vedenje nevsiljivo, zadržano
decéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. nevsiljivost, zadržanost
defektíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) redk. ~o gradivo nepopolno, pomanjkljivo
defektívni -a -o (ȋ) jezikosl. ~ glagol, stavek nepopolni glagol, stavek
defektívnost -i ž, pojm. (ȋ)
dejánje -a s (ȃ) ocenjevati koga po ~ih; veliko kulturno ~; prvo ~ opere; zgodba brez ~a brez dogajanja; jezikosl. glagolsko ~; pravn. kaznivo ~
délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
delíkt -a m (ȋ) |kaznivo dejanje|; moralni ~ (prestopek, hudodelstvo)
delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike
delováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; delovánje; (-àt) (á ȗ) Motor še ~uje; Srce pravilno ~uje; delovati proti komu/čemu ~ ~ sovražniku; delovati na koga/kaj Vlaga škodljivo ~uje ~ izolacijo; zdravilno ~ ~ bolnika; delovati za koga/kaj ~ ~ mir
demaskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; demaskíranje (ȋ) koga/kaj ~ maškaro (razkrinkati); voj. ~ položaje
demaskírati se -am se (ȋ) Igralka se je pazljivo demaskirala
désno-lévi -a -o (ẹ́-ẹ́) ~o pletivo
detonátor -ja m z -em (ȃ) voj. |vžigalnik; razstrelivo|
detonírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; detoníranje (ȋ) kaj ~ dinamit; Razstrelivo ~a
dinamít -a m, snov. (ȋ) |razstrelivo|
dinamón -a m, snov. (ọ̑) |razstrelivo|
diskrétno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ̑; ẹ̑) oblačiti se ~ nevsiljivo, neopazno; ~ povedati kaj obzirno
dobáviti -im dov. dobávljen -a; dobávljenje (á ȃ) komu/čemu kaj ~ kupcu živila; ~ kurivo na dom dostaviti
dokazílen -lna -o (ȋ)
dokazílni -a -o (ȋ) ~o gradivo
dokazílnost -i ž, pojm. (ȋ)
dokováti -újem dov., nam. dokovàt; dokovánje; drugo gl. kovati (á ȗ) ~ in odložiti kladivo
dokumentáričen -čna -o (á) dokumentaren: ~a vrednost razstave
dokumentárični -a -o (á) ~o gradivo
dokumentáričnost -i ž, pojm. (á) dokumentarnost
dolgovéziti -im [u̯g] nedov. -en -ena; dolgovézenje (ẹ́ ẹ̑) slabš. komu o čem ~ prijatelju o svojih dogodivščinah |na dolgo, nezanimivo govoriti|
dolgovéznež -a [u̯g] m z -em člov. (ẹ̑) slabš. |kdor na dolgo, nezanimivo govori|
dolgovéznica -e [u̯g] ž, člov. (ȇ) slabš.
dolgovéznežev -a -o [u̯g] (ẹ̑) slabš.
dolgovézničin -a -o [u̯g] (ẹ̑) slabš.
dopadljívo nač. prisl. (í) star. ~ je opazovala hčer zadovoljno, ponosno
dostópen -pna -o tudi dostôpen -pna -o; dostópnejši -a -e tudi dostôpnejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ó; ó ȏ ó; ọ́; ó) težko ~ vrh gore; dostopen komu/čemu Gradivo nam ni ~o; dostopen za koga/kaj ~ ~ vplive dovzeten, sprejemljiv
dostópnost -i tudi dostôpnost -i ž, pojm. (ọ́; ó)
doumljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
dražljívo nač. prisl. (í) Vonj je ~ silil v nosnice
drégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dréganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ soseda; dregati koga v kaj Veje so ga dregale v obraz; dregati v koga/kaj z/s čim ~ ~ rov s palico; poud. ~ ~ koga z vprašanji |vsiljivo spraševati, ogovarjati|
drézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ fanta, da se zbudi; ~ in cukati žival; drezati koga v kaj Veje so ga drezale v obraz; drezati koga z/s čim Drezal jo je s komolcem; drezati v koga/kaj z/s čim ~ ~ žerjavico s palico; poud. ~ ~ človeka, da bi vse povedal |vsiljivo spraševati|
drežnjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; drežnjánje; (-àt) (á ȃ) poud. v koga ~ ~ otroka |vsiljivo spraševati, ogovarjati|; poud. Kar naprej ~a |godrnja, sitnari|
drôben -bna -o tudi drobán drôbna -ó; -êjši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ȇ) ~ cvet; poud. ~ otrok |slaboten, šibek|
drôbni -a -o (ó) ~ obrtnik; ~o pecivo
drôbni -ega m, člov. (ó) ~ ga je udaril
na drôbno in na dróbno nač. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) prodajati ~ ~
drôbnost -i ž, pojm. (ó)
dvomljívo1 nač. prisl. (í) ~ ogledovati koga
dvomljívo2 povdk. (í) Še zmeraj je ~, ali se bo to srečno končalo
dvorljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti; ~ pospremiti gostjo
ekrazít -a m, snov. (ȋ) |razstrelivo|
eksplozív -a m, snov. (ȋ) razstrelivo
elástičen -čna -o; -ejši -a -e (á; á) Les je dovolj ~ prožen; ~o blago raztegljivo, prožno; biti ~ pri vajah lahkoten, gibčen; premalo ~ človek prilagodljiv, gibčen; ~o stališče prilagodljivo
elástični -a -o (á) ~ povoj; ~o vlakno
elástičnost -i ž, pojm. (á)
elástično nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ hoditi lahkotno, gibčno; ~ uporabljati odredbe prilagodljivo
enêrgično nač. prisl. -ej(š)e (é; é) ~ nastopiti proti komu odločno, nepopustljivo
enkrátno tudi ênkratno nač. prisl. -ej(š)e (á/ȃ; é/ȇ; á/ȃ; é/ȇ) poud. čutiti globoko, ~ |neponovljivo|
enoveljávno nač. prisl. (á) ~ dokazati neizpodbitno, neovrgljivo
fafljáti -am nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; fafljánje (-àt) (á ȃ) poud.: Ogenj ~a |plapola|; nerazumljivo ~ |govoriti|
fáncelj -clja m s -em (á) pokr. zah. |pecivo|
fascinántno nač. prisl. (ȃ) očarljivo
fibrózen -zna -o (ọ̑) anat. vlaknat
fibrózni -a -o (ọ̑) ~o tkivo
fibróznost -i ž, pojm. (ọ̑) anat. vlaknatost
fidejkomís -a m (ȋ) pravn. |nedeljivo premoženje|
fígarski -a -o; bolj ~ (ȋ) slabš. ~o dejanje |strahopetno, bojazljivo|
fígovski -a -o (í) slabš. ~o vedenje |strahopetno, bojazljivo|
fín -a -o; -êjši -a -e (ȋ; ȇ) ~ pesek; poud. ~a družina |ugledna, veljavna|; iron. ~e metode |grde|; knj. pog.: ~ zrak čist, svež; ~a kava okusna; ~a šala duhovita, domiselna; ~o pecivo boljše, izbrano; ~o sadje dobro, kvalitetno
fíni -a -o (ȋ) ~ omet; ~o brušenje
fínost -i ž, pojm. (í)
fláncat -a m (á) |pecivo|
frájerski -a -o (á) sleng. ~o vedenje vpadljivo
frájerskost -i ž, pojm. (á) sleng.
frájersko primer. prisl. (á) sleng. ~ se oblačiti vpadljivo
frájerstvo -a s, pojm. (á) sleng. vpadljivo vedenje
frapántno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud. |presenetljivo, nenavadno|: ~ se končati
ganljívo prisl. (í) nač. ~ jokati; mer., poud. delati se ~ nevednega |zelo, močno|
gibljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ povezane kosti
ginljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) star. ganljivo
glíja -e ž, snov. (ȋ) biol. |oporno tkivo|
gnetívo -a s, snov. (í) uporabljati ilovico za ~o
gnjaváža -e ž, pojm. (ȃ) sleng. vztrajno, vsiljivo nadlegovanje
gnjáviti -im nedov. -èč -éča; gnjávljen -a; gnjávljenje (á ȃ) sleng. vztrajno, vsiljivo nadlegovati: koga z/s čim ~ učenca z vprašanji; Skrbi jo ~ijo mučijo
gnojívo -a s, snov. (í) gnoj in druga ~a; umetna ~a gnojila
gobezdálo -a s, člov. (á) slabš. neustavljivo ~ |kdor veliko, predrzno govori|
godovánjski -a -o (ȃ) speči ~o pecivo
gojívo -a s, snov. (í) |sredstvo za gojenje|
golšavína -e [u̯š] ž, snov. (í) |tkivo|
gôlšen -šna -o [u̯š] (ó; ȏ)
gôlšni -a -o [u̯š] (ó; ȏ) ~o tkivo
gorívo -a s, snov. (í) točiti ~; cena goriv
gorivovòd -óda m (ȍ ọ́) teh. |vod za gorivo|
gradívo -a s, snov. (í) beljakovinsko ~; zbirati ~ za referat
grísti grízem nedov. -i -ite, -óč; grízel -zla, gríst, grízen -a; grízenje; (grìst/gríst) (í) koga/kaj ~ meso; Bolhe me ~ejo pikajo; ~ si ustnice; poud.: ~ kolena |hoditi v hudo strmino|; Ljubosumnost ga ~e |muči, vznemirja|; poud. gristi v kaj Sveder ~e ~ beton |prodira|; poud. Mraz ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|
grísti se grízem se (í) Konji se ~ejo; poud. gristi se v kaj Reka se ~e v živo skalo |se zajeda|; Tovornjak se ~e v klanec |se počasi premika|; poud. ~ ~ zaradi neuspeha |mučiti se, vznemirjati se|
grizéta -e ž, člov. (ẹ̑) izobr. |lahkoživo dekle|
grizétka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr. |lahkoživo dekle|
grozljívka -e ž (ȋ) publ. gledati ~o |film z grozljivo vsebino|
grozljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Psi so ~ lajali; ~ miren prostor
gubánica -e ž (á; ȃ) |pecivo|
hálva -e ž, snov. (ȃ) |pecivo|
hécno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) neknj. pog. šaljivo, smešno
heksogén -a m, snov. (ẹ̑) kem. |razstrelivo|
hematóm -a m, pojm. (ọ̑) |izliv krvi v mehko tkivo|
hermetizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; hermetizíranje (ȋ) neobč. |delati težko razumljivo|: kaj ~ pesniški izraz
hetêrski -a -o (ȇ) ~o življenje |lahkoživo|
Hg -- [hagé] m, simb. (ẹ̑) kem. živo srebro
hipodêrm -a m (ȇ) |podkožje, podkožno tkivo|
histo.. prvi del podr. zlož. |tkivo| histográm, histologíja
homotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; homotánje; (-àt) (á ȃ) redk. komu kaj ~ konjem grivo motati, mešati
homotáti se -ám se (á ȃ) redk. komu Nekaj se mu ~a po glavi mota
hranívo -a s, snov. (í) visoka vrednost ~a v sočivju
humorístično nač. prisl. (í) (šaljivo): govoriti ~
humórno nač. prisl. (ọ̑) (šaljivo): ~ pripovedovati
humórno-iróničen -čna -o (ọ̑-ọ́) (šaljivo-posmehljiv)
igrívo primer. prisl. (í) Voda se ~ pretaka po kamenju
ihtéti -ím nedov. íhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; ihtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neutolažljivo ~; neobč. tiho ~ jokati
ilustratíven -vna -o; bolj ~ (ȋ) zelo ~ primer značilen, poučen
ilustratívni -a -o (ȋ) ~ del knjige; jezikosl. ~o gradivo v slovarju ponazarjalno gradivo
ilustratívnost -i ž, pojm. (ȋ)
impresíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) zelo ~a podoba; ~e besede prepričljive; Stanje po katastrofi je zelo ~o pretresljivo, presunljivo
impresívnost -i ž, pojm. (ȋ)
impresívno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) Prizor je deloval zelo ~ prepričljivo
infiltrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; infiltríranje (ȋ) koga/kaj ~ vohune in diverzante |vtihotapljati|; zdrav. ~ tkivo |prepajati|
infiltrírati se -am se (ȋ) Sovražne enote se ~ajo v ozadje |se vtihotapljajo|
inherénten -tna -o (ẹ̑) neločljivo, nerazdružno povezan: ~a lastnost
inheréntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neločljiva, nerazdružna povezanost
iniciálen -lna -o [ija] (ȃ) začeten, prvi
iniciálni -a -o [ija] (ȃ) kem. ~o razstrelivo
iniciatívno [ija] nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) neobč. ~ sodelovati podjetno, pobudno, iznajdljivo
iniciátor -ja [ija] m z -em člov. (ȃ) biti ~ gibanja; ~ za ustanovitev društva pobudnik, začetnik; nečlov., snov., kem. inicialno razstrelivo
iniciátorka -e [ija] ž, člov. (ȃ) pobudnica, začetnica
iniciátorjev -a -o [ija] (ȃ)
inkapsulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkapsulíranje (ȋ) zdrav. |obdati z ovojnico|: kaj Vezivo ~a bolezensko žarišče
inkapsulírati se -am se (ȋ) zdrav. |obdati se z ovojnico|: Cista se ~a
interesántno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) zanimivo1: ~ pripovedovati; ~ oblečena ženska
interesántno2 povdk. (ȃ) ~, tudi on tako pravi zanimivo2
intermuskuláren -rna -o (ȃ) medmišičen
intermuskulárni -a -o (ȃ) ~o maščobno tkivo
intermuskulárnost -i ž, pojm. (ȃ)
invenciózno [ijo] nač. prisl. (ọ̑) izobr. iznajdljivo, domiselno: ~ napisana drama
irónično nač. prisl. (ọ́) ~ reči, vprašati posmehljivo
Ívo -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Íva -e ž, oseb. i. (ȋ)
Ívov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
..ivo s. prip. obr. (í) ʻvršilnikʼ kládivo
..(í)vo s. prip. obr. (í) ʻsnovʼ cepívo, gnojívo, gorívo, gradívo, netívo, predívo, steljívo, strelívo, tvorívo; prim. ..vo
izmencáti -ám [mə] dov. izmencánje; drugo gl. mencati (á ȃ) kaj iz česa ~ umazanijo iz perila; poud. ~ opravičilo |omahljivo, neodločno povedati|
izmešetáriti -im dov. izmešetárjen -a; izmešetárjenje (á ȃ) |priti do česa s pogajanjem|: kaj ~ njivo
izmúzniti se -em se dov. izmúznjenje (ú ȗ) komu/čemu Kladivo se mu je izmuznilo iz rok; poud. ~ ~ nadzorstvu, zasedi |izogniti se|; poud. ~ ~ iz hiše, na dvorišče |na skrivaj, neopazno oditi|
iznajdljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ si pridobiti denar
izolírnica -e ž (ȋ) ~ za bolnike z nalezljivo boleznijo
izpís -a m, pojm. (ȋ) ~ besed; števn. ~i za slovarsko gradivo; redk. ~ iz rojstne matične knjige izpisek
izrázno ozirn. prisl. (á/ȃ) Delo je ~ zanimivo
izvíti -víjem dov., nam. izvít/izvìt; izvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ vijak z izvijačem; izviti kaj iz česa ~ roko iz prijema; izviti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. izviti iz koga kaj ~ ~ osumljenca priznanje |spretno, vsiljivo doseči|
izvíti se -víjem se (í) komu Skušala se mu je izviti; izviti se iz česa ~ ~ ~ prijema; poud.: ~ ~ ~ sobe |tiho oditi|; ~ ~ ~ zadrege, zagate |rešiti se|; brezos. Govoriti moram z vami, se ji je izvilo iz ust |je s težavo rekla|
jédkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jédkanje (ẹ̑) kaj ~ steklene predmete; ~ tkivo z lapisom |uničevati|; jedkati kaj v kaj ~ risbo v ploščo
jezljívo nač. prisl. (í) ~ odgovarjati
junák -a m, člov. (á) srednjeveški ~i; ~ romana; poud.: ~ dneva |najpomembnejša osebnost|; ~i v športu |najboljši, najuspešnejši športniki|; biti ~ v bolezni |potrpežljivo jo prenašati|
junákinja -e ž, člov. (á)
kájzerica -e ž (á) sveže ~e |pecivo|
kakó1 vpraš. nač. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) ~ to govoriš; ~ je bilo v šoli? -Lepo; ~ vam kaj gre zadnje čase; Videl sem, ~ se je zvrnil na strmini; Čutil je, ~ mu nekaj leze po roki da; poud.: ~ zanimivo |izredno|; ~ se mi ta človek smili |zelo|
kalcificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kalcificíranje (ȋ) kaj ~ zemljišče apniti; Tkivo je začelo ~ apneti
kámbij -a m s -em snov. (á) rastl. |tkivo|
kameleónski -a -o tudi kaméleonski -a -o (ọ̑; ẹ̑) ~e lastnosti; slabš. ~o ravnanje |prilagodljivo|
kamnárski -a -o (á) ~o kladivo
kázati tudi kazáti kážem nedov. káži -te tudi -íte, kažóč, kazáje; kázal -ála, kázat, kázan -a; kázanje tudi kazánje; (kázat) (á/á á) komu koga/kaj ~ policistu dokumente; ~ otroka sosedom; kazati koga/kaj ~ ljubezen, poštenost; To ga ne ~e v lepi luči; poud.: ~ kosti, rebra |biti zelo suh|; ~ čemeren obraz |biti slabe volje|; kazati koga kakšnega Obleka jo ~e mlajšo; ~ proti vratom; ~ s palico po zemljevidu; poud. ~ s prstom na koga, za kom |obsojati koga|; brezos. ~e, da ima prav |zdi se|; z nedoločnikom Ne ~e hoditi tja |ni priporočljivo|
kázati se tudi kazáti se kážem se (á/á á) komu Dekle se rado ~e ljudem; kazati se pred kom koga/kaj Pred njo se ~e junaka
kémbelj -blja m s -em (ẹ́) ~ pri zvonu; neknj. pog. tehtnica s ~em z (gibljivo) utežjo
kibernétika -e ž, pojm. (ẹ́) |veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo|
kládivo -a tudi kladívo -a s (á; í) |orodje|
klávrn -a -o; -ejši -a -e (á; á) ~ človek |šibek, nezdrav|; poud.: govoriti ~o francoščino |slabo, nezadovoljivo|; ~a plača |nezadostna, majhna|
klávrnost -i ž, pojm. (á)
klepáč2 -a m s -em (á) |kladivo|
klepálen -lna -o (ȃ)
klepálni -a -o (ȃ) ~o kladivo
knjížničen -čna -o (ȋ)
knjížnični -a -o (ȋ) ~o gradivo
kodélja -e ž (ẹ̑) puliti predivo iz ~e
kokétno nač. prisl. (ẹ̑) ~ se nasmihati spogledljivo
kokotáti -ám in kokotáti -óčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; kokotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Kokoši glasno ~ajo; slabš. |nerazumljivo, hitro govoriti|
kolóstrum -a m, snov. (ọ̑) biol. mlezivo
komplicírano nač. prisl. (ȋ) ~ pripovedovati zapleteno, težko razumljivo
kompromís -a m (ȋ) doseči ~ delni sporazum; slabš. biti prisiljen delati ~e |popuščati, odstopati od načel|; poud. ravnati brez ~ov |dosledno, načelno, nepopustljivo|
kondenzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kondenzíranje (ȋ) kaj ~ paro utekočinjati; ~ tekoče gorivo zgoščevati, gostiti
kondenzírati se -am se (ȋ) Zračna vlaga se je kondenzirala se je utekočinila
kréker -ja m s -em (ẹ̑) |pecivo|
kričéče nač. prisl. (ẹ́) poud.: ~ oblečen |neskladno, vpadljivo|; ~ rdeč |(pre)močno|
kriminál -a m, pojm. (ȃ) |kaznivo dejanje|: zaiti v ~; gospodarski ~
krívo nač. prisl. (í) ~ se držati; poud.: ~ govoriti |nepošteno, napačno|; ~ soditi človeka |krivično, napačno|
krivo.. prvi del podr. zlož. krivočŕten, krivonóg; krivovérski, krivopriséžnik
kronikálen -lna -o (ȃ) Zgradba romana je ~a
kronikálni -a -o (ȃ) ~o gradivo
kronikálnost -i ž, pojm. (ȃ)
kurívo -a s, snov. (í) varčevati s ~om
kvárno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ vplivati na mladino škodljivo
lákotno nač. prisl. (á) poud.: ~ gledati koga |poželjivo|; ~ jesti |požrešno|
láskavo nač. prisl. (á) neobč. ~ govoriti o kom ljubeznivo, pohvalno
látovščina -e ž, pojm. (á) |skrivna govorica|; poud. |nerazumljivo govorjenje|
lažnívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
léct -a m, snov. (ẹ́) |pecivo|: srce iz ~a
lenívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) neobč. lenobno: ~ sloneti na ležalniku
lepívo -a s, snov. (í) ~ v lepilu
ležák -a m, snov. (á) |pivo|
liberalístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~o stališče do vzgoje strpno, popustljivo
liberalístični -a -o (í) ~a miselnost
liberalístičnost -i ž, pojm. (í) strpnost, popustljivost
liberálno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ razlagati predpis strpno, popustljivo; ~ misleč človek svobodomiseln človek
lístinski -a -o (ȋ) ~o gradivo
ljubeznívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti, se nasmehniti
ljubeznívo2 povdk. (í) ~ je bilo od njega, da je pomagal
lucídno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) izobr.: ~ prikazati problem jasno, razumljivo; ~ duhovit bistro, bleščeče
magdalénica -e ž (ẹ̑) |pecivo|
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
màk máka tudi mák -a m (ȁ á; ȃ) utrgati cvetoč ~; snov. posuti pecivo z ~om
mamljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati; poud. ~ govoriti |zapeljivo|
manipulántstvo -a s, pojm. (ȃ) slabš. politično ~ |preračunljivo ravnanje|
manipulíran -a -o; bolj ~ (ȋ) slabš. ~i gledalci |preračunljivo zavedeni|
manipulíranost -i ž, pojm. (ȋ) slabš.
manipulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; manipulíranje (ȋ) z/s kom/čim ~ z blagom; spretno ~ z denarjem, s strojem ravnati, delati, upravljati; slabš. ~ z delavci, s človeškimi slabostmi |preračunljivo ravnati z njimi, izrabljati jih|; ●manipulirati koga/kaj ~ javnost z javnostjo
marljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ delati, se učiti pridno
máščevje -a s, snov. (á) anat. maščobno tkivo
maščôben -bna -o (ó; ó ȏ ó)
maščôbni -a -o (ó) ~o tkivo
maščôbnost -i ž, pojm. (ó)
mazívo -a s, snov. (í) teh. uporabljati loj kot ~
mečkàv -áva -o [mə tudi me]; bolj ~ (ȁ á á) poud. ~ voznik |obotavljiv, počasen|; ~o blago mečkljivo
mečkávost -i [mə tudi me] ž, pojm. (á)
mečkávo [mə tudi me] nač. prisl. (á) poud. ~ se odpravljati kam |obotavljivo, počasno|
méden2 -dna -o in mêden -dna -o (ẹ̑; ȇ) redk. ~e besede medene
médni -a -o in mêdni -a -o (ẹ̑; ȇ) ~ želodček čebele; ~o pecivo medeno pecivo
medén2 -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ okus; poud. ~ glas |preveč prijazen|; redk. Hruška je že ~a zmehčana, umedena; poud. meden z/s kom biti ves ~ s sodelavci |čezmerno prijazen|
medéni -a -o (ẹ̑) poud. ~ mesec, teden |čas takoj po poroki|; ~o pecivo
medénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
medmíšičen -čna -o (ȋ)
medmíšični -a -o (ȋ) ~o maščobno tkivo
mêhko in mehkó nač. prisl. -êj(š)e (é; ọ̑; ȇ) ~ božati; ~ pristati; ~ kuhano jajce; poud. ~ ravnati z ujetniki |prizanesljivo|
mehkôbno nač. prisl. (ó) poud. ~ govoriti |ganljivo, čustveno|
mêja -e tudi mêja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́/ẹ̑) prestopiti ~o; zasaditi živo ~; državna ~; jezikovne ~e; starostna ~; ~e znanja se širijo |področje, območje|; poud.: brez ~e razpravljati |zelo veliko, dolgo|; do skrajne ~e pošten |zelo pošten|; poslovati na ~i rentabilnosti |komaj še rentabilno| urad. delati, ukrepati v ~ah predpisov po predpisih
mencávo [mə] nač. prisl. (á) poud. |neodločno, omahljivo|: ~ govoriti
merílo -a s (í) zložljivo ~; zemljevid v ~u 1 : 300.000; presojati po strogih ~ih; publ. uživati ugled v mednarodnem ~u mednarodni ugled
mésto -a s (ẹ́)
1. ~ Celje, Trst; glavno ~ države; star. cesarsko ~ Dunaj; poud. Vse ~ govori o tem |meščani|; nevtr. skriti denar na varno ~; pokazati ~ nesreče kraj; ●~ rojstva kraj; startno, zborno ~; varjeno ~
2. častno ~ za gosta častni sedež; usesti se na svoje ~ na svoj prostor; V hotelu je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
3. prosto delovno ~; pet mest v parlamentu mandatov; poslansko ~ poslanski sedež; zadnje ~ na tekmovanju; publ. v vladi zavzemati ~ zunanjega ministra imeti položaj
4. zbrati gradivo ●na licu ~a na kraju samem; ukrepati ●na licu ~a takoj; ●biti na ~u mrtev takoj umreti; neobč. Njihove pripombe so na ~u so primerne, upravičene, umestne
mežíkniti -em [mə in me] dov. (í ȋ) komu Pomenljivo ji je mežiknil; poud. Luč je nekajkrat mežiknila |utripnila|
míkati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; míkanje (ȋ) kaj ~ laneno predivo |razčesavati, uravnavati|
mikroskópsko nač. prisl. (ọ̑) ~ pregledati tkivo; poud. ~ majhen |zelo|
mikrotóm -a m (ọ̑) biol. rezati tkivo z ~om
misteriózno [ijo] nač. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) skrivnostno, nedoumljivo
mlezívo -a s, snov. (í) |kravje mleko po telitvi|: delati skuto iz ~a
mnógopomémbno nač. prisl. (ọ̑ẹ́/ẹ̑) neobč. ~ zavzdihniti zelo pomenljivo
mrazljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ ga je treslo po vsem telesu
mrtvéti -ím nedov. mŕtvi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; mrtvênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Roka mu po injekciji ~i; neobč. Okoli rane je tkivo začelo ~ odmirati
mrtvína -e ž, snov. (í) |odmrlo tkivo|: izrezati ~o
mŕviti -im nedov. -èč -éča; mŕvljen -a; mŕvljenje (ŕ ȓ) kaj redk. ~ kruh drobiti; poud. ~ pecivo |jesti|
mŕviti se -im se (ŕ ȓ) redk. Trava se ~i se drobi
mŕzlo1 tudi mrzló nač. prisl. (ȓ; ọ̑) ~ pihati; poud.: ~ reči |neljubeznivo, neprizadeto|; Ob teh besedah ga je ~ spreletelo |neprijetno|
múha -e ž (ú) ~ brenči; mesarska ~; umetna ~; španska ~; ~ cece; ~ na jabolku; ~ na puški; poud. delati iz ~e slona |močno pretiravati|; lov. žarg. žival dobiti na ~o odstreliti; poud.: modna ~ |novost|; ženske ~e |nepredvidljivo samovoljno ravnanje, zahteve|; Njegov predlog ni od muh |je tehten, dober|; člov., slabš. podrepna ~ |vsiljiv, priliznjen človek|
múhast -a -o; bolj ~ (ú) ~a ženska; poud. ~o vreme |spremenljivo, nestanovitno|
múhav -a -o tudi muhàv -áva -o (ú; ȁ á á) Mož je ~; poud. ~o vreme |spremenljivo, nestanovitno|
múhavost -i in muhávost -i ž, pojm. (ú; á) ženska ~; števn., poud. presenečati s svojimi ~mi |nepredvidljivimi zahtevami|
nabrúšen -a -o; bolj ~ (ú) ~ nož; poud. imeti ~ jezik |spretno, zbadljivo se izražati|
nabrúšenost -i ž, pojm. (ú)
nadáljnji -a -e (ȃ) ~ študij
nadáljnje -ega s, pojm. (ȃ) ~ je nebistveno; brez ~ega obsoditi umor brez pomisleka; To je brez ~ega pravilno zanesljivo, gotovo; Cesta bo do ~ega zaprta do preklica
nadúšljivo nač. prisl. (ȗ) ~ dihati
nagajívo nač. prisl. (í) ~ pomežikniti
nalezljívo nač. prisl. (í) ~ bolan; ~ se smejati
namŕdniti -em dov. namŕdnjen -a; namŕdnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ obraz, ustnice
namŕdniti se -em se (ŕ ȓ) zaničljivo se namrdniti
napéti1 -pnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; napétje; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jermen; ~ lok in sprožiti; ~ mišice; napeti koga/kaj Pivo ga je napelo; brezos. Konje je napelo; poud. napeti koga za kaj Napeli so ga za denar |prepričali, pregovorili, da ga je dal|
napéti se -pnèm se (ẹ́ ȅ) Vrata so se napela; poud.: Čutil je, da se je ves napel |se zelo vznemiril|; Napel se je, da bi slišal, kaj govorijo |postal pozoren|
napíhniti -em dov. napíhnjen -a; napíhnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ balon; poud.: Pivo ga je napihnilo |napelo|; ~ cene |zvišati|; ~ novico |preveč poudariti|
napíhniti se -em se (í ȋ) Truplo se je v vodi napihnilo; poud. ~ ~ zaradi bogastva |postati domišljav, prevzeten|
napihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; napihovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ balon; poud.: Pivo ga ~uje |napenja|; ~ napake, zasluge |prikazovati večje, kakor so v resnici|
napihováti se -újem se (á ȗ) Truplo se v vodi ~uje; poud. napihovati se pred kom z/s čim ~ ~ ~ vsemi s svojimi junaštvi |bahati se, postavljati se|
nasadíti -ím dov. nasádil -íla, nam. nasadít/nasadìt; nasajênje; drugo gl. saditi (í/ȋ í) kaj ~ cepin; ~ celo njivo krompirja; poud. nasaditi koga Bik ga je nasadil na roge |nabodel, nataknil|; poud. nasaditi komu kaj Žena mu je nasadila roge |je imela spolne odnose z drugim(i) moškim(i)|
nasadíti se -ím se (í/ȋ í) na kaj Nasadil se je na rogovilo
natánkati -am dov. -an -ana; natánkanje (ȃ) neknj. pog. natočiti (gorivo): kaj ~ bencin
natánkati se ga -am se ga (ȃ) neknj. pog. napiti se (alkoholne pijače)
navalíti -ím dov. naválil -íla, nam. navalít/navalìt; drugo gl. valiti1 (í/ȋ í) kaj ~ hlode na pot; poud. navaliti komu kaj ~ starim staršem skrb za otroke |naložiti|; poud. navaliti na koga/kaj Policija je navalila na demonstrante |jih napadla|; ~ ~ obiskovalce z vprašanji |vsiljivo spraševati|
navalíti se -ím se (í; ȋ í) Z višin so se navalile velike skale
navážati -am nedov. -ajóč; -an -ana; navážanje (ȃ) kaj ~ gnoj na njivo
navedèn -êna -o (ȅ é é) pomanjkljivo ~ vir; Podatek je natančno ~
navedêni -a -o (é) preveriti ~ podatek
navedêno -ega s, pojm. (é) preveriti ~
navedênost -i ž, pojm. (é)
navíhano nač. prisl. (í) poud. ~ gledati, se smejati |hudomušno nagajivo|
nèčitljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se podpisati
nèdélavec -vca m z -em člov. (ȅẹ́) Protestu so se pridružili tudi ~i; poud. Ni sprejemljivo, da bi dobri delavci podpirali ~e |nedelavne ljudi|
nèdélavka -e ž, člov. (ȅẹ́)
nèdélavčev -a -o (ȅẹ́)
nèdopovedljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) poud. ~ lep razgled |zelo lep|
nèdopovédno nač. prisl. (ȅẹ̑) neobč. nedopovedljivo
nèdosegljívo nač. prisl. (ȅí) Vse je bilo ~ daleč
nèdoumljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) ravnati ~; poud. ~ velika država |izredno|
nèdoúmno nač. prisl. (ȅú) nedoumljivo: ~ skrivnosten pojav
négativno in negatívno nač. prisl. (ẹ̑; ȋ) pisati test ~; ~ vplivati na zdravje škodljivo; ~ naelektreni delci; ~ rešena prošnja zavrnjena
nèiznajdljívo nač. prisl. (ȅí) precej ~ se lotiti dela
nèizprôsno nač. prisl. (ȅó) ~ terjati plačilo dolga; neobč. ~ razkrivati napake neprizanesljivo; poud. biti ~ odkrit |zelo|
nèizrazljívo mer. prisl. (ȅí) poud. Bil je ~ lep dan |zelo|
nèizrekljívo mer. prisl. (ȅí) star. neizmerno, nepopisno: Iz slike odseva nekaj ~ prijetnega
nèknjížen -žna -o (ȅȋ) Tak izgovor besede je ~
nèknjížni -a -o (ȅȋ) ~ naglas; ~e besede; ~o gradivo |kasete, zemljevidi|
nèknjížnost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèkomunikatíven -vna -o; bolj ~ (ȅȋ) ~o besedilo nerazumljivo, nedojemljivo; poud. biti ~ |nedružaben, neprilagodljiv|
nèkomunikatívnost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nekrótičen -čna -o (ọ́) zdrav. odmrl
nekrótični -a -o (ọ́) ~o tkivo
nekrótičnost -i ž, pojm. (ọ́) zdrav. odmrlost
nèljubeznívo nač. prisl. (ȅí) ~ odgovoriti
nèločljívo nač. prisl. (ȅí) ~ povezan s čim
nèmílostno nač. prisl. (ȅí/ȋ) neobč. ~ soditi neprizanesljivo
nèmôško primer. prisl. (ȅó) poud. ~ zbežati |bojazljivo|
nènadkriljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. neprekosljivo: ~ igrati
nèobnovljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~o tkivo; ~a energija
nèobnovljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèodjenljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. nepopustljivo: ~ se bojevati, se truditi
nèodložljívo nač. prisl. (ȅí) ~ reševati kaj
nèodnehljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. nepopustljivo, nenehno: ~ preganjati, uničevati
nèodpustljívo mer. prisl. (ȅí) poud. igrati ~ slabo |zelo|
neopazljívo nač. prisl. (ȅí) neopazno: ~ se približati
nèopisljívo mer. prisl. (ȅí) poud. ~ lep razgled |zelo|
nèopravičljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se vesti
nèopredeljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) zgodovinsko ~ pojav; ~a barva nedoločljiva
nèopredeljívo -ega s, pojm. (ȅí) nekaj ~ega
nèopredeljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèoprézno nač. prisl. (ȅẹ́) neprevidno, nepazljivo: ~ ravnati z ognjem
nèovrgljívo nač. prisl. (ȅí) ~ dokazati
nèozdravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ bolan
nèpazljívo nač. prisl. (ȅí) ~ ravnati z ognjem
nèpoboljšljívo mer. prisl. (ȅí) ~ se vesti
nèpogrešljívo nač. prisl. (ȅí) publ. ~ sklepati → pravilno, nezmotno
nèpojmljívo nač. prisl. (ȅí) poud. biti ~ razburjen |zelo|
nèponovljívo prisl. (ȅí) nač. ~ miniti; mer., poud. ~ lep |zelo|
nèpopisljívo mer. prisl. (ȅí) poud. Novica ga je ~ razžalostila |zelo|
nèpopravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ pokvariti; poud. ~ slab človek |zelo|
nèpopustljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) ~ vztrajati pri čem; ~ odklonilen
nèposnemljívo nač. prisl. (ȅí) ~ narediti kaj; poud. ~ lep |zelo|
nèpotešljívo prisl. (ȅí) nač. ~ jokati; mer., poud. ~ jezen, žalosten |zelo|
nèpotolažljívo nač. prisl. (ȅí) ~ jokati
nèpotrpežljívo nač. prisl. (ȅí) ~ čakati, poslušati
nèpovrátno nač. prisl. (ȅá/ȃ) neobč. ~ miniti nepovrnljivo
nèpovrnljívo nač. prisl. (ȅí) ~ miniti
nèpredstavljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ srečen |zelo, izredno|
nèpredvidljívo nač. prisl. (ȅí) Napetost se ~ stopnjuje
nèprekosljívo mer. prisl. (ȅí) poud. ~ spreten |zelo|
nèpremagljívo prisl. (ȅí) nač. Pijača ga je ~ vabila; mer., poud. ~ zoprn |zelo|
nèpremakljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ vztrajati |trdno|
nèprepričeválno nač. prisl. (ȅȃ) neobč. neprepričljivo: Njegove besede so zvenele ~
nèprepričljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti, utemeljevati
nèpretenciózen -zna -o [ijo]; bolj ~ (ȅọ̑) neobč.: ~ članek (strokovno) nezahteven; ~o besedilo (preprosto, lahko razumljivo)
nèprimerljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ dober |zelo|
nèprizanesljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti o kom
nèpróžen -žna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́; ȅọ́) ~a deska; poud. ~o stališče |neprilagodljivo|
nèpróžnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
nèrazdružljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) poud.: Postala sta ~a prijatelja |zelo dobra|; povezati v ~o celoto |neločljivo|
nèrazdružljívost -i ž, pojm. (ȅí) poud.
nèrazdružljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ povezan s kom |zelo|
nèrazdvójno nač. prisl. (ȅọ́/ọ̑) biti ~ povezan s čim → neločljivo, nerazdružno
nèrazločljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) star. ~o šepetanje nerazločno, nejasno; neobč. To dvoje je ~o neločljivo
nèrazločljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèrazrešljívo nač. prisl. (ȅí) ~ zapletena vprašanja nerešljivo
nèrazumljívo1 nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti, ravnati
nèrazumljívo2 povdk. (ȅí) ~ je, da se je tako odločil
nèrazvezljívo nač. prisl. (ȅí) poud. |neločljivo|: ~ povezan s sobojevniki
nèrešljívo nač. prisl. (ȅí) ~ težka naloga
nèsolíden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí; ȅí) ~ izdelek slab, nekakovosten; poud.: ~ temelj za življenje |premalo trden|; ~o znanje |nezadostno, pomanjkljivo|
nèsolídnost -i ž, pojm. (ȅí)
nèspoštljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti o kom
nèspravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ govoriti; ~ sovražen
nèsprejemljívo1 nač. prisl. (ȅí) ~ se vesti
nèsprejemljívo2 povdk. (ȅí) ~ bi bilo, če bi predlagali kaj takega
nèstanovíten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ; ȅí; ȅȋ) ~ človek; star. ~o vreme spremenljivo, nestalno
nèstanovítnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
netívo -a s, snov. (í) prižgati ~; vznes. Ljubezen je ~ dobrote |spodbuda|
nèubogljívo nač. prisl. (ȅí/ȋ) ~ se vesti
nèubranljívo nač. prisl. (ȅí) ~ napadati
nèugotovljívo povdk. (ȅí) ~ je, kdo je avtor te pesnitve
nèukrotljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ se upirati |zelo|
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
nèumljívo nač. prisl. (ȅí) poud. ~ naiven |zelo|
nèumórno nač. prisl. (ȅọ́) star. neutrudno, neutrudljivo: ~ delati, pisati
nèusmíljeno nač. prisl. (ȅȋ) poud. ~ ravnati s kom |neprizanesljivo|
nèustaljèn -êna -o in nèustáljen -a -o (ȅȅ ȅé ȅé; ȅȃ) ~ izraz, pojem; ~o vreme spremenljivo, nestalno
nèustaljênost -i in nèustáljenost -i ž, pojm. (ȅé; ȅȃ)
nèustavljívo nač. prisl. (ȅí) ~ drveti, prodirati
nèutajljívo nač. prisl. (ȅí) neobč. Podatki ~ pričajo o tem neizpodbitno, nedvomno
nèutešljívo nač. prisl. (ȅí) ~ jokati
nèutolažljívo nač. prisl. (ȅí) ~ ihteti
nèutrudljívo nač. prisl. (ȅí) ~ pomagati
nevoščljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ gledati
nèvpadljívo nač. prisl. (ȅí) → nevsiljivo, neopazno: ~ se oblačiti, vesti
nèvsiljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se oblačiti; ~ vljuden človek
nèvzdŕžen -žna -o; -ejši -a -e (ȅŕ; ȅȓ; ȅŕ; ȅȓ) ~ napor; spolno ~; poud. ~ položaj |neprimeren, slab|; ~a bolečina; poud. ~o stališče |nesprejemljivo|
nèvzdŕžnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ)
nèzadovoljívo nač. prisl. -ej(š)e (ȅí; ȅí) neobč. ~ opraviti nalogo neustrezno, slabo
nèzanesljívo nač. prisl. (ȅí) ~ voziti avtomobil
nèzanimívo nač. prisl. (ȅí) ~ predavati; ~ pisana reportaža
nèzapopadljívo nač. prisl. (ȅí) star. nerazumljivo, nedoumljivo: ~ težko je priznal napako
nèzaupljívo nač. prisl. (ȅí) ~ gledati; ~ odgovarjati na vprašanja
nèzaúpno nač. prisl. -ej(š)e (ȅú/ȗ; ȅú/ȗ) nezaupljivo: ~ pogledati koga
nèzbrán -a -o (ȅá) ~ učenec; urediti ~o gradivo
nèzbránost -i ž, pojm. (ȅá)
nèzgrešljívo nač. prisl. (ȅí) ~ zadevati tarčo
nèzmotljívo nač. prisl. (ȅí) ~ ugotavljati
nèžaljívo nač. prisl. (ȅí) ~ se vesti; ~ šaljiv človek
nèžív -a -o (ȅȋ ȅí ȅí) ~a stvar; Osebe v romanu so ~e |brez izrazitih potez, značilnosti|
nèžívi -a -o (ȅí) živa in ~a narava
nèžívo -ega s, pojm. (ȅí) razvoj živega iz ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèžívost -i ž, pojm. (ȅí)
nítrocelulóza -e ž, snov. (ȋọ̑) kem. razstrelivo iz ~e
nivó -ja m z -em (ọ̑) ~ cestišča; ~ tekočine; publ.: življenjski ~ prebivalstva raven; prehajati z estetskega ~a na sociološki področja; biti na ~u biti dober, kakovosten; Pojava sta na istem ~u sta enakovredna, sta istovrstna; biti pod ~em podpovprečen, slab
nòr nôra -o; bolj ~ (ȍ ó ó) knj. pog., poud. ~ človek |duševno bolan|; poud.: ~o upanje |zelo veliko, neuresničljivo|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; Ne bodi ~ |neumen, nespameten|; poud. nor od koga/česa ~ ~ obupa |zelo obupan|; poud. nor na koga/kaj biti ~ ~ konje, ženske |zelo rad jih imeti|
nôri -a -o (ó) rastl. ~a ajda
nôro -ega s, pojm. (ó) poud. slišati kaj ~ega |neumnega, nespametnega|
noróst -i ž, pojm. (ọ̑) poud. ~ njegovega vedenja |neumnost, nespametnost|; knj. pog., poud. zdraviti ~ |duševno bolezen|; števn., poud. počenjati ~i |neumne, nespametne stvari|
norčljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) redk. norčavo: ~ odgovarjati
občutljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ reagirati na kaj
obdelováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obdelovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ njivo; ~ podatke; publ. ~ zgodovino mest raziskovati, preučevati; poud. obdelovati koga Toliko časa ga je obdeloval, da je pristal |pregovarjal, pridobival|; ~ izzivalca s pestmi |tepsti, pretepati|; ~ priseljence z najgršimi izrazi |zmerjati|
obéšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obéšanje (ẹ́) koga/kaj ~ sliko; ~ obsojence; poud. ~ kaj na veliki zvon |povsod razglašati, pripovedovati|; poud. obešati komu kaj ~ garaču najtežja dela |mu jih nalagati|; ~ otrokom razne pustolovščine |pripisovati, prisojati|
obéšati se -am se (ẹ́) ~ ~ z vso težo na vrv; obešati se komu slabš. ~ ~ družbam v gostilni |pridruževati se|; poud. ~ ~ materi na pete |slediti ji; zasledovati jo|; obešati se na koga/kaj slabš. ~ ~ ~ prijatelje |vsiljivo iskati pomoč, zavetje|; poud. ~ ~ ~ okna |sklanjati se, nagibati se čeznje|
obotavljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ odgovoriti
obrégati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; obréganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. ob koga/kaj ~ ~ ~ vsakega gosta |vsiljivo ogovarjati|; ~ ~ ~ način dela |obgodrnjati, kritizirati ga|; poud. obregati se nad kom/čim ~ ~ ~ otrokom |jeziti se nanj|
obregljívo nač. prisl. (í) poud. ~ odgovoriti |nezadovoljno, sitno|
obrégniti se -em se dov. obrégnjenje (ẹ́ ẹ̑) poud. ob koga/kaj ~ ~ ~ vsakega gosta |vsiljivo ga ogovoriti|; poud. obregniti se v koga Obregnil se je vanjo zaradi zamude |opomnil jo je|; Kaj mi mar, se je obregnil |nejevoljno, zadirčno odgovoril|
obrekljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti o sodelavcu
obsejáti -sêjem dov., nam. obsejàt; obsejánje; drugo gl. sejati1 (á ȇ) kaj z/s čim ~ njivo z ovsom
obzír -a m, pojm. (ȋ) imeti ~ do starejših, s starejšimi; ravnati brez ~ov brez ozirov; poud. brez ~a komu kaj povedati |neprizanesljivo|; publ. jemati v ~ vse okoliščine upoštevati
obzóben -bna -o (ọ̑)
obzóbni -a -o (ọ̑) ~o tkivo
očákovski -a -o (á) poud. ~o dostojanstvo |častitljivo|
očarljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se nasmehniti
očarujóče nač. prisl. (ọ́) redk. ~ lepa ženska očarljivo
odbijálen -lna -o (ȃ)
odbijálni -a -o (ȃ) ~o kladivo
odkášljati -am dov. odkášljanje (ȃ) komu pomenljivo ~ kolegici
odkášljati se -am se (ȃ) ~ ~ in začeti govoriti
odklopíti in odklópiti -im dov. odklópi -te in -íte; odklópil -íla, odklópit, odklópljen -a; odklópljenje; (odklópit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ/ọ̑ ọ̑) kaj ~ lokomotivo; ~ likalnik izklopiti, izključiti; odklopiti komu kaj ~ neplačniku plin
odmirajóč -a -e (ó; ȏ ọ́ ọ́) ~e tkivo
oglušljívo nač. prisl. (í) ~ zaropotati
ókêj1 -- -- (ọ̑ȇ) sleng. ~ kosilo |dobro, zadovoljivo|
oklevajóče prisl. nač. (ọ́) neobč. ~ pritrjevati neodločno, obotavljivo
okrétnica -e ž (ẹ̑) žel. zapeljati lokomotivo na ~o
omahljívo nač. prisl. (í) ~ reči
omamljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati omamno
omamljujóče nač. prisl. (ọ́) redk. ~ se smejati omamno, omamljivo
oportunístično nač. prisl. (í) preračunljivo, prilagodljivo: ravnati ~
opravičljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti o kom
opravljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti o kom
opŕhniti -em dov. opŕhnjen -a; opŕhnjenje (ŕ ȓ) Seno je oprhnilo |postalo nekoliko plesnivo|; oprhniti kaj z/s česa ~ prah z rokava |odstraniti|
oprijemljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~o blago; neobč. Pojav je dovolj ~ določljiv, opredeljiv
oprijemljívi -a -o (í) ~ svet
oprijemljívo -ega s, pojm. (í) hoteti kaj ~ega
oprijemljívost -i ž, pojm. (í)
oprijemljívo nač. prisl. (í) neobč. Nevarnost je ~ blizu zelo blizu
oprostljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~a nerodnost; ~a zamuda opravičljiva; ~o ravnanje odpustljivo
oprostljívost -i ž, pojm. (í)
oráti ôrjem in oráti órjem nedov. ôrji -íte in órji -íte, -óč, -áje; -ál -ála, -át; -án -ána; oránje; (-àt) (á ó; á ọ́) kaj ~ njivo; poud. ~ ledino |biti prvi na kakem področju|; orati za kaj ~ ~ pšenico; poud. Ne jezikaj, drugače bova orala |boš kaznovan, tepen|
osamítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ bolnikov z nalezljivo boleznijo; živeti v ~i v osamljenosti
osáto nač. prisl. (á) poud. ~ odgovarjati |zbadljivo, zadirčno|
osupljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ odgovoriti
otipljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ izrastek; poud.: ~ rezultat |lahko ugotovljiv, zaznaven|; ~e dobrine |snovne, tvarne|
otipljívo -ega s, pojm. (í) najti kaj ~ega
otipljívost -i ž, pojm. (í)
otipljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dokazovati
ovekovéčiti -im dov. -en -ena; ovekovéčenje (ẹ́ ȇ) poud. koga/kaj ~ ženino lepoto |jo napraviti trajno, neminljivo|; ~ prizor s fotoaparatom |ga posneti|
ožívčen -a -o (ȋ) ~o tkivo
ožívčenost -i ž, pojm. (ȋ)
páglavski -a -o; bolj ~ (á) slabš. ~o ravnanje |poredno, nagajivo|
páglavskost -i ž, pojm. (á) slabš. |porednost, nagajivost|
páglavsko primer. prisl. (á) slabš. ravnati, vesti se ~ |poredno, nagajivo|
páglavstvo -a s, pojm. (á) slabš. obsojati ~ |ničvredno, nagajivo ravnanje|
páličica -e ž (á) manjš. umetniško izrezljana ~; jesti z jedilnimi ~ami; mn., snov. slane ~e |pecivo|
parenhím -a m, snov. (ȋ) biol., rastl. |tkivo|
parodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; parodíranje (ȋ) koga/kaj ~ govornika |posmehljivo oponašati, posnemati|
pavlíhovstvo -a s, pojm. (í) poud. jeziti se zaradi fantovega ~a |neresnosti, norčavosti|; števn., poud. narediti kako ~ |šaljivo, hudomušno dejanje|
pazljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ brati, opazovati
pecívo -a m, snov. (í) postreči s ~om
pigmentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; pigmentíranje (ȋ) kaj Te snovi ~ajo zobno tkivo obarvajo
pigmentírati se -am se (ȋ) Koža se ~a se obarva
pínca -e ž (í; ȋ) |pecivo|
pír2 -a m, snov. (ȋ) neknj. pog. pivo
piróg -a m (ọ̑) |pecivo|
pívo -a s, snov. (í) steklenica, vrček ~a; števn., knj. pog. naročiti tri ~a tri steklenice, vrčke piva
pivo.. prvi del podr. zlož. pivopívec, pivovár
plástik -a m, člov. (ȃ) zdrav. žarg. kirurg za plastične operacije; snov., publ. plastična masa; voj. žarg. plastično razstrelivo
plašljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) neobč. ~ se bližati boječe, bojazljivo
plesnív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ kruh; slabš. ~a načela |zastarela|
plesnívo -ega s, pojm. (í) duh po ~em
plesnívost -i ž, pojm. (í)
plesnívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ zatohel
pletívo -a s, snov. (í) plesti z naravnimi ~i
pločevínka -e ž (ȋ) ~ laka; pivo v ~ah
plúten -tna -o (ȗ)
plútni -a -o (ȗ) ~o tkivo
pobránati -am dov. -an -ana; pobránanje (á; ȃ) kaj ~ njivo
podkóžen -žna -o (ọ̑)
podkóžni -a -o (ọ̑) ~o tkivo
podóba -e ž (ọ̑) dolbsti ~e v les; sneti ~o s stene sliko; glasovna ~ slovenskega jezika; govorne, pesniške ~e figure; ustvariti si o kom (čem) pravo ~o predstavo; Mesto dobiva slovesno ~o slovesen videz; ženske ~e v romanu osebe, liki; poud. Zamisel dobiva otipljivo ~o |se uresničuje|
podobnják -a m (á) nardp. |pecivo|
poetizácija -e ž, pojm. (á) ~ življenja; števn. Kljub ~am je delo prepričljivo
poglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. kratek ~; hladen, lep ~; ~ v globino; poud.: ~ v preteklost |raziskovanje preteklosti|; skriti se radovednim ~om |ljudem|; požirati koga s ~om |poželjivo ogledovati|
2. Z vrha se jim je odpiral lep ~ |razgled|; poud. Kamor nese ~, so polja |vsenaokrog|
3. imeti različne ~e na kaj; Njegov ~ na življenje je optimističen
4. V tem ~u se prav nič ne razlikujeta glede tega; V estetskem ~u je knjiga zanimiva estetsko; na ~ prisoditi komu kaj po zunanjem videzu; na ~ preprosta stvar na videz; poud.: prikupiti se komu na prvi ~ |ob prvem srečanju|; ljubezen na prvi ~ |ob prvem srečanju|
pogòj -ôja m s -em (ȍ ó) določiti, spremeniti ~e; mirovni ~i; ~ za sprejem je dobra ocena; kupiti stanovanje pod ~em, s ~em, da bo kmalu vseljivo; poud. pod nobenim ~em ne pristati na kaj |sploh ne|; publ.: prilagoditi se novim življenjskim ~em okoliščinam; živeti v težkih ~ih razmerah; materialni ~i materialne možnosti
pohujšljívo nač. prisl. (í) ~ govoriti
pôlinteligènt -ênta tudi pôlinteligènt -énta [ou̯] m, člov. (ȏȅ ȏé; ȏȅ ȏẹ́) pomanjkljivo znanje ~ov
pôlinteligêntka -e tudi pôlinteligéntka -e [ou̯] ž, člov. (ȏé; ȏȇ; ȏẹ́; ȏẹ̑)
pôlizobrážen -a -o [ou̯] (ȏȃ) ~ uradnik; poud. biti ~ |pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan|
pôlizobráženost -i [ou̯] ž, člov. (ọ̑ȃ)
poljúbček -čka m (ȗ) manjš.; poud.: dati ~ na lice |poljub|; metati ~e |poljubljati prste svoje roke in jo obračati proti komu|; nevtr. kokosovi ~i |pecivo|
polovíčiti -im dov. -en -ena; polovíčenje (í ȋ) neobč. kaj Jarek ~i njivo |deli na dva enaka dela|
pomanjkljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ pojasniti okoliščine; ~ oblečen
pomečkáti -ám [mə tudi me] dov. pomečkánje; drugo gl. mečkati (á ȃ) kaj ~ obleko; poud. ~ odgovor |nerazumljivo povedati|
pomečkáti se -ám se [mə tudi me] (á ȃ) Obleka se je pomečkala
pomenljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se nasmehniti
pomežíkniti -em [mə in me] dov. pomežíknjenje (í ȋ) komu Pomenljivo mu je pomežiknil; Skrivaj sta si pomežiknila; ~ z očmi
pomíkati2 -am dov. -an -ana; pomíkanje (ȋ) kaj ~ vse predivo
pomirljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ vplivati na okolico
pooráti -ôrjem in pooráti -órjem dov., nam. pooràt; pooránje; drugo gl. orati (á ó; á ọ́) kaj ~ njivo zorati; Za letos so že poorali
poprêsti -prêdem in poprésti -prédem dov., nam. poprèst/poprèst in poprést/poprèst; popredênje in poprédenje; drugo gl. presti (é; ẹ́) kaj ~ vse predivo; Mačka je komaj slišno popredla
poprídigati -am dov. -an -ana (í) poud. |vsiljivo dati nauke|: komu Pred odhodom mu je še malo popridigala
poprnják -a m (á) peči ~e |pecivo|
popustljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ravnati s kom ~
porogljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ gledati koga; ~ govoriti, se smejati
posejáti -sêjem dov., nam. posejàt; posejánje; drugo gl. sejati1 (á ȇ) kaj ~ pšenico; posejati kaj z/s čim ~ njivo z repo
poskúsiti -im dov. poskúšen -a (ú ȗ) kaj ~ jed, če je dovolj kuhana; poud. ~ marsikaj v življenju |pretrpeti|; ~ gibati s prsti; poskusiti kaj na kom/čem ~ novo cepivo na živalih
poskúsiti se -im se (ú ȗ) v čem ~ ~ ~ smučanju
poslúšati -am in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. -aj -ajte in poslúšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in poslúšal -ála, -at, -an -ana; poslúšanje tudi poslušánje; (-at) (ú; ú/á ú) koga/kaj ~ govorca; ~ primerjalno jezikoslovje; poud. ~ z odprtimi usti |zelo pazljivo|; Poslušaj, zdaj te imam pa zadosti |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Poslušajte, to vendar ni res |izraža ugovor|
posmehljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ gledati, reči, vprašati
posoljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~o pecivo
posoljênost -i ž, pojm. (é)
poškodován -a -o tudi poškódovan -a -o; bolj ~ (á; ọ́; ọ̑) ~o tkivo; biti ~ v nesreči
poškodovánost -i tudi poškódovanost -i ž, pojm. (á; ọ́; ọ̑)
potém1 in potèm čas. prisl. (ẹ̑; ȅ)
1. Zdaj nimam časa, pridi ~; Malo ~ jih je srečal; Jedli so juho, ~ pečenko, nazadnje pecivo |za tem|
2. Dobro premisli, ~ odgovori; Najprej je obljubljal, ~ pa si je premislil
potéza -e ž (ẹ̑) črtati z odločnimi ~ami; nežne, ostre ~e na obrazu; publ. narediti navpično ~o črto; ena od potez njegovega značaja |lastnosti, značilnosti|; s preračunljivo ~o urediti položaj |z ukrepom, dejanjem|; biti na ~i; šah.
potrésati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; potrésanje (ẹ́) kaj z/s čim ~ pecivo s sladkorjem; ~ umetno gnojilo; potresati z/s čim ~ z nogami; potresati komu/čemu kaj ~ pticam semena
potrpežljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ čakati
poželjívo nač. prisl. (í) ~ gledati
požírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; požíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ hrano; poud.: ~ jezo |obvladovati, zadrževati|; ~ knjige |veliko brati; površno brati|; Bolezen ~a prihranke |zmanjšuje|; poud. požirati koga To delo ga ~a |zelo zaposluje|; ~ dekle s pogledi |poželjivo jo ogledovati|; Kanal več ne ~a
práktika -e ž, pojm. (á) prenehati s škodljivo ~o s škodljivim načinom ravnanja, navadami
prašívo -a s, snov. (í) uporaba prašiv v kmetijstvu
prátvorívo -a s, snov. (ȃí) biol. |protoplazma|
prečrpávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prečrpávanje (ȃ) kaj ~ gorivo
predirljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ zapiskati
predívo -a s, snov. (í) mikati ~; bombažno ~
prèdznánje -a s, pojm. (ȅȃ) pomanjkljivo ~ iz matematike
preglušljívo nač. prisl. (í) ~ zavpiti
pregrupírati -am dov. -an -ana; pregrupíranje (ȋ) prerazdeliti, prerazvrstiti: koga/kaj ~ brigado; ~ gradivo
pregrupírati se -am se (ȋ) prerazdeliti se, prerazvrstiti se
preíti -ídem dov. prešèl -šlà -ò tudi -ó, star. prêšel -šla -o; (-ít/-ìt) (í) koga/kaj ~ potok; neobč. Nevarnost je prešla minila; poud. Zaradi mraza so vse rože prešle |zmrznile|; preiti od koga/česa k/h komu/čemu ~ od besed k dejanjem; Med ofenzivo je prešel k nasprotniku; preiti od koga/česa na koga/kaj Posestvo je prešlo od očeta na sina; preiti z/s česa na koga/kaj ~ z razrednega pouka na predmetni pouk; preiti na kaj ~ ~ dnevni red sestanka; ~ ~ gverilsko taktiko; knj. pog. ~ ~ ti začeti se tikati; preiti v kaj Voda ~e ~ paro; publ. ~ ~ vodstvo začeti voditi; s smiselnim osebkom, neobč. preiti komu Kmalu ji je prešlo ji je odleglo
preizkúsiti -im dov. preizkúšen -a; preizkúšenje (ú ȗ) koga/kaj ~ motor; ~ svoje sodelavce; preizkusiti kaj na kom/čem ~ cepivo na živalih
preizkúsiti se -im se (ú ȗ) v čem ~ ~ ~ vzdržljivosti
prekrvavljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ povoj; ~o tkivo
prekrvavljênost -i ž, pojm. (é)
prekvalificírati -am dov. -an -ana; prekvalificíranje (ȋ) koga/kaj ~ delavce; pravn. ~ kaznivo dejanje; prekvalificirati koga/kaj v koga/kaj ~ tehnika v optika
prekvalificírati se -am se (ȋ) v koga/kaj ~ ~ ~ optika; prekvalificirati se za koga/kaj ~ ~ ~ mehanika
preljubeznívo nač. prisl. (í) poud. ~ pozdraviti koga |zelo ljubeznivo|
premérjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; premérjanje (ẹ́) koga/kaj ~ njivo
preoráti -ôrjem in preoráti -órjem dov., nam. preoràt; preoránje; drugo gl. orati (á ó; á ọ́) kaj ~ njivo
prepričeválno nač. prisl. (ȃ) ~ delovati; neobč. ~ zmagati prepričljivo
prepričljívo prisl. -ej(š)e (í; í) nač. ~ govoriti; mer. ~ zmagati
preračunljívo nač. prisl. (í) ~ se vesti
presenetljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ izid; poud. ~ uspeh |zelo velik|
presenetljívo -ega s, pojm. doživeti kaj ~ega (í)
presenetljívost -i ž, pojm. (í)
presenetljívo prisl. -ej(š)e (í; í)
1. nač. ~ reagirati na kaj
2. mer., poud. ~ lepo oblečen |zelo|
preskópo in preskopó in preskôpo nač. prisl. (ọ́; ọ̑; ó) ~ odmeriti denar; poud. ~ opisati |nezadovoljivo, nezadostno|
presunljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ jokati; poud. ~ zakričati |predirljivo|
pretrdó tudi pretŕdo nač. prisl. (ọ̑; ŕ) poud. ~ ravnati s kom |prestrogo, preveč neprizanesljivo|
pretresljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ dogodek; poud. ~a lepota gor |zelo velika|
pretresljívo -ega s, pojm. (í) Zgodilo se ni nič ~ega
pretresljívost -i ž, pojm. (í)
pretresljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ jokati; poud. Dečka sta si ~ podobna |zelo|
prevsiljív -a -o (í; ȋ í í) ~ človek; poud. ~o vprašanje |preveč vsiljivo|
prezirljívo nač. prisl. (í) ~ gledati
prežírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prežíranje (í ȋ; ȋ) kaj Kislina ~ kožo
prežírati se -am se (í ȋ; ȋ) poud. skozi kaj ~ ~ ~ obsežno gradivo |s težavo brati, študirati ga|
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 846 zadetkov.