eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
avto...1 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem
a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtoštopar, avtostrada
b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik
ávtocésta in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́)
cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste / polovična avtocesta hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer
// nekdaj široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana–Zagreb
ávtostráda -e ž (ȃ-ā) avtocesta: peljati se po avtostradi;
nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke–Milano
informacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi; informacijska avtocesta omrežje za hiter prenos podatkov; živimo v informacijski dobi; informacijska družba družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času; informacijska infrastruktura infrastruktura za prenos informacij / informacijske rešitve
♦ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajevanje dejavnosti
pôlávtocésta -e [pou̯au̯tocesta] ž (ȏ-ȃ-ẹ́) hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polovična avtocesta: nekdanja gorenjska polavtocesta;
cestninska postaja na polavtocesti;
varčevanje in gradnja polavtocest
polovíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. ki je za polovico manjši od celote: polovična cena, hitrost, mera / polovični delovni čas; polovični zidak; polovična vozovnica vozovnica, za katero se plača samo polovica določene cene / polovična avtocesta hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer2. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovični ukrep;
polovična rešitev // nav. ekspr. delen2, nepopoln: učinek akcije je bil le polovičen / polovična resnica enostranska, neobjektivna
● domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček je igralo neodločeno; ekspr. vse, kar zna, je polovično nepopolno, pomanjkljivo
♦ čeb. polovična naklada naklada z nižjimi satniki; kor. polovični obrat plesni obrat za 180°; med. polovična kopel kopel telesa od pasu navzdol; obl. polovični predpasnik predpasnik, ki ima le del od pasu navzdol; polovična guba guba, pri kateri je tkanina zapognjena samo na eno stran; pravn. polovična kmetija nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje; tur. polovični penzion z dvema obrokoma hranepolovíčno prisl.:
polovično izpolnjevati zahteve; ne ukrepajte polovično
premostíti -ím dov., premóstil (ī í) 1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean 2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / premostiti zadrego / problem so že premostili rešilipremostèn in premoščèn -êna -o:
ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten; premostena nasprotja
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dolenjskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dolén’ski]
IPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [í], rodilnik [íja] tudi [í]
KarakorumPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [karakórum], rodilnik [karakóruma]
BESEDOTVORJE: karakorumski
karakorumskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [karakórumski]
KastelecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [kastéləc], rodilnik [kastéu̯ca]
BESEDOTVORJE: Kastelčan, Kastelčanka, Kastelčanov, Kastelčankin, kastelski
MPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [mə̀], rodilnik [mə̀ja] tudi [mə̀] in [èm], rodilnik [êma] tudi [èm]
PětihostyPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [pjétihosti], rodilnik [pjétihostou̯]
BESEDOTVORJE: Pětihostčan, Pětihostčanka, Pětihostčanov, Pětihostčankin, pětihostski
štajerskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [štájerski]
ŽalecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [žáləc], rodilnik [žáu̯ca]
BESEDOTVORJE: Žalčan, Žalčanka, Žalčanov, Žalčankin, žalski
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ávto..1 prvi del podr. zlož. (ȃ) |avtomobilski| ávtocésta, ávtogaráža, ávtošóla
ávtocésta -e ž (ȃẹ̑) avtomobilska cesta
ávtostráda -e ž (ȃá; ȃȃ) neobč. avtocesta
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024
ávtocésta -e
ž cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena
SINONIMI:
avtomobilska cesta,
knj.izroč. avtna cesta,
knj.izroč. avtostrada
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lók Frazemi s sestavino lók:
bíti napét kot lók,
izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku,
izogníti se kómu/čému v velíkem lóku,
napénjati lók,
ne napénjati lóka,
obíti kóga/kàj v velíkem lóku,
ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku,
prenapénjati lók,
prenapét lók,
prenapéti lók,
v velíkem lóku
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ávtocésta -e ž
césta -e ž
kategorizácija céstnega omréžja -e -- -- ž
objékt držávnega poména -a -- -- m
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ávtocésta -e ž
césta -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?
Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.
Pisanje imen cest
Ali se (pogovorna) poimenovanja (avto)cest pišejo z malo ali z veliko začetnico, npr. Nesreča se je zgodila na ižanki (Ižanskicesti)/dolenjki (dolenjski avtocesti)?
Skladenjska podstava zloženke »avtobus«Kaj bi bila skladenjska podstava zloženke avtobus?
Zapis zloženk z »bio« in »eko«
Zanima me pravilni zapis bio in eko hiša. Ali je treba zapisati besedi skupaj, npr. biohiša ali narazen (bio hiša). Pomensko na področju gradnje hiš beseda bio vsebinsko označuje hiše, zgrajene iz naravnih materialov, beseda eko pa visokotehnološke hiše (nizkoenergijske, pasivne). V medijih se namreč dosledno zapisuje bio hiše. Kako se pravilno zapiše naslov Gradnja bio in eko hiš. In še, zakaj zapišemo pasivna hiša z dvema besedama, če bi bil vaš odgovor, da zapišemo biohiša skupaj?
Zveza črke in števke: športne skupine U16Kako se pravilno zapiše kategorija v športu, U-16, U16 ali U 16 in zakaj? V praksi namreč ni enotnega zapisovanja.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Kolesarska avtocesta
V tujini poznajo koncept t. i. hitrih kolesarskih poti (ang. cycle superhighway , cycle highway , nem. Radschnellweg ). To so poti, opremljene s signalizacijo, primerno urejene, namenjene bodisi dnevnim migrantom ali povezovanju krajev; po možnosti se stikajo z železniškimi ali avtobusnimi postajami za morebitno kombinacijo prevoza. Na slovenskih spletnih straneh sem našla še poimenovanje kolesarska hitra cesta , precej večkrat pa kolesarska avtocesta . Čeprav se mi zdi besedna zveza terminološko jasna, pa gre za protislovje, saj že samo poimenovanje nakazuje pomen 'cesta za avtomobile', po Zakonu o cestah pa ima naslednji pomen: avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Zasledila sem tudi neologizem kolocesta . Glede na pogostost v rabi se nagibam h kolesarski avtocesti , zanima pa me, če je ta besedna zveza s terminološkega in semantičnega vidika sprejemljiva.
Število zadetkov: 37