bábilon -a m (ȃ)
ekspr. velik nered, zmešnjava: pri njih je pravi babilon; kakšen babilon pa imate / na ladji je bil cel babilon jezikov govorilo se je dosti različnih jezikov
babilónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura;
babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava