SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kako se prevaja angleška beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z angleškim terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
veda o življenju organizmov: razvoj biologije; celična, molekularna biologija; biologija človeka, morja / profesor biologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Zanima me, ali obstaja slovenski termin za angleški termin diagrammatology oz. nemški termin Diagrammatik . Termin označuje vedo, ki proučuje temeljno vlogo diagrama pri sporazumevanju in ustvarjanju znanja.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Imam vprašanje glede rabe pridevnikov funkcionalni in funkcijski , in sicer me zanima, kateri termin je primernejši: funkcionalna biologija ali funkcijska biologija . Ker gre za biološko poddisciplino, ki raziskuje funkcijo oz. delovanje bioloških sistemov, se mi zdi raba pridevnika funkcionalni neustrezna. Ta pridevnik oz. termin funkcionalna biologija naj bi namreč označeval uporabno oz. delujočo biologijo.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi
// ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev
2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija
- humáno prisl.:
ravnati humano z ujetniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
biologija živčevja: nova spoznanja na področju nevrobiologije so prinesla novosti v razumevanju različnih zasvojenosti; nevrobiologija in nevropsihologija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na ocean: oceanski zračni tokovi / oceanska plovba / oceanska biologija
♦ geogr. oceansko podnebje podnebje s prevladujočim vplivom oceanskih zračnih tokov
// čezoceanski: oceanski letalski promet; oceanske ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Na fakulteti pišemo imena predmetov vedno z veliko začetnico – je to pravilno? Zanima me še sklanjanje: sodelujem pri predmetih Biologija in Biotehnologija ali sodelujem pri predmetih Biologije in Biotehnologije?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
V biologiji je uveljavljen izraz naravni sovražniki za plenilce, parazite, ... nekega organizma. V tujini za to uporabljajo izraz natural enemies in biological control ali biocontrol. Izraz naravni sovražniki se mi z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, zato iščem ustrezno drugo knjižno slovensko poimenovanje.
V mislih sem imela naravni regulatorji, vendar nisem prepričana, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga, ali nečesa.
Druga možnost je naravna kontrola. Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska.
Tretja možnost je naravni nasprotniki. Beseda nasprotnik sicer je knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – tega jaz ne vidim kot nasprotovanje ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Pri prevodu besedila sem naletela na meni neznane besede in kolebam pri slovenskem izrazu. Gre za ocean, razdeljen po plasteh. Pasovi imajo v angleščini naslednja imena: epipelagic, mezopelagic, bathypelagic, abyssopelagic in hadopegiczone.
V ribištvu uporabljajo besedo pelagično, zato sem prevedla v epipelagični, mezopelagični, batipelagični, abisopelagični in hadopelagičnipas.
Žal ne vem, kakšen je izvirni samostalnik -- epipelag ali epipelagic (morda je končnica ic pridevniška). Če gre za epipelag, bi lahko bilo epipelaški. Kaj priporočate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Ali je modrulj dopustno ime za vrsto Prionace glauca (ki se sicer uradno po slov. imenuj sinji morski pes) ali gre za hrvatizem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. ki se da koristno uporabiti, porabiti: uporabni kosi tkanine; spravljati uporabne odpadke; uporabne vrste lesa / rezultati morajo biti uporabni; uporabne ideje
// ki ima potrebne lastnosti za kak namen: vsestransko uporaben aparat; novi tip avtomobila je zelo uporaben / fant za fizično delo ni uporaben primeren; za šolo uporabne knjige
// ki se da izkoriščati: uporaben padec vode; uporabni viri energije; uporabne zaloge premoga / kmetijsko uporabna zemlja obdelovalna zemlja
2. ki je v takem stanju, da se lahko uporablja: v spopadu so bili uničeni zadnji še uporabni tanki; stavba po potresu ni več uporabna
3. ki se uporablja za zadovoljevanje vsakdanjih potreb: izdelovati uporabne predmete; uporabne in okrasne rastline / uporabno raziskovanje / uporabna umetnost umetnost, katere namen je umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov
// katerega ugotovitve se lahko uporabijo neposredno v praksi: uporabna biologija, geologija; uporabna znanost
4. nanašajoč se neposredno na uporabo: uporabne lastnosti izdelka; biti v uporabnem stanju
♦ ekon. uporabna vrednost vrednost, ki jo ima blago, stvar glede na zadovoljevanje potreb; lastnost blaga, stvari, da zadovoljuje potrebe; ped. uporabno znanje znanje, ki omogoča reševanje novih nalog v novih okoliščinah; pravn. uporabno dovoljenje dovoljenje, da se stavba, objekt sme uporabljati za določen namen; psih. uporabna psihologija psihologija, ki uporablja psihološka spoznanja v praksi; šol. uporabna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; sam.: najti v trgovini kaj uporabnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. po učnih urah vnaprej določen vrstni red učnih predmetov v delovnem dnevu, tednu: sestaviti urnik; po urniku je v torek prvo uro biologija; sprememba urnika, v urniku / šolski urnik / urnik predavanj, tečajev
// list s takim vrstnim redom: na vratih razreda visi urnik
2. navadno s prilastkom vnaprej časovno določen potek česa: štab je določil urnik ofenzive, umikanja; urnik zdravljenja / njegov vsakdanji urnik je tak: vstaja ob šestih, dela od pol osmih do treh, kosilo ima uro pozneje / tudi čebele imajo svoj urnik
// časovno glede na začetek in konec vnaprej določen red česa: urnik predstav / delovni urnik; urnik plovbe
● zastar. peščeni urnik peščena ura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zastar. biologija: strokovnjak za življenjeslovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.