Tiskanje

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.

2.

kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.

2.1.

kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.

2.2.

kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.

4.

čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.

1.1.

kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

bedéti -ím tudi bdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.

bedéti pri -ím pri tudi bdéti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj nahajati se pri kom/čem
Bedela je pri bolniku.

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.

1.1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.

2.

kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.

4.

v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.

5.

nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.

6.

v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.

7.

kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.

8.

iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.

9.

iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.

1.1.

kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.

2.

kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.

3.

kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.

3.1.

kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.

3.2.

kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.

5.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.

6.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

bíti od sem od nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.

2.

kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.

3.

kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.

2.

kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.

3.

neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.

2.

kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.

3.

brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.

bojeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.

bojeváti se za -újem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.

boléhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.

boríti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: bojeváti se 1

2.

čustvenostno kdo/kaj biti se skozi/čez kaj / kod / s kom/čim
/Skoraj nemogoče/ se je bilo boriti skozi pregrade / s pregradami.

bôsti se bôdem se nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
Jelena se bodeta za samico.

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.

2.1.

kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.

3.

kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.

4.

kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.

5.

kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).

6.

iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.

7.

iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.

8.

iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.

2.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.

3.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.

4.

čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.

cvréti se -cvrèm se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj biti, zadrževati se na soncu
Ves dan so se cvrli na obali.

čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.

2.

kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.

3.

kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.

4.

kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.

5.

knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).

6.

knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.

7.

iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.

čemériti se -im se tudi čmériti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v oslabljenem pomenu kdo čem erno držati se, biti čem eren
Vsi v hiši se čemerijo.

čeméti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj negibno, tiho sedeti
/Sproščeno/ je čemel (v senci).

1.1.

kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).

2.

kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.

čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).

1.1.

kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.

delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.

1.1.

kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.

1.2.

kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.

3.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.

3.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.

dníniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno

1.

kdo hoditi na/v dnino
/Veliko in rad/ je dninil.

2.

kdo biti na dnini
(Letos) je dninil (pri bližnjem posestniku).

dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.

3.

kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.

6.1.

kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.

8.

v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.

dolgováti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti obvezan dati, izkazovati komu/čemu kaj
Že predolgo mu dolguje denar (za redna vzdrževanja).

2.

kdo biti hvaležen komu/čemu za kaj
Tem ljudem dolguje življenje.

domováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
/Kot večni migrant/ domuje na deželi in v mestu.

dopisnikováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo biti za dopisnika
/Kot zunanji novinar redno/ dopisnikuje (po vsej državi).

drčáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj hitro premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Plaz je drčal proti planincu.

2.

brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu / pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi.

drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.

2.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.

drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.

2.

čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.

drséti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.

2.

brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.

družíti se in drúžiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj rad biti skupaj
/Nepremišljeno/ se druži prav z vsemi.

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.

2.

kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.

5.

žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.

6.

knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).

7.

kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.

8.

kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.

9.

kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.

10.

nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.

11.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.

12.

neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.

13.

iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

držáti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.

2.

kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.

držáti z/s -ím z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti s kom/čim
Zmeraj drži z bogatimi.

dvígniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzor, kvišku
(Iz vinograda) se je dvignila jata škorcev.

2.

v oslabljenem pomenu kaj začeti biti, obstajati
(V želodcu) se (mu) je dvignila slabost.

funkcionírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.

1.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.

gíbati se -ljem se tudi -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se, hoditi
Vozilo se /lahko/ giblje.

2.

kdo/kaj premikati se, hoditi po/v čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
Giblje se po obodu.

3.

kdo/kaj biti, zadrževati se na/v čem / med kom/čim / kje / kod
Giblje se na svežem zraku.

3.1.

kaj biti omejen, postavljen na/v čem /med čim / kje / kod
Razprava se giblje v družbenopolitični sferi.

4.

kaj nastopati v določenem razponu od—do/okoli/okrog česa / koliko
Cene se gibljejo od pet do deset tolarjev za kilogram.

4.1.

kaj biti samo približno določeno, ocenjeno od—do/okoli/okrog česa / koliko
Škoda se giblje od dveh do treh milijonov.

glasíti se -ím se nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno

1.

v oslabljenem pomenu kaj imeti vsebino, biti tak
Njegova trditev se glasi /takole/.

2.

kaj biti slišno od/iz koga/česa / po/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od kod / kod / kje
Iz hiše se je glasil pridušen jok.

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.

3.

kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.

4.

kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.

5.

kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.

6.

kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

glédati iz -am iz nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti potisnjen iz koga/česa
Steklenica gleda iz žepa.

goréti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.

2.

kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.

3.

čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.

4.

čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.

goréti od -ím od nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

čustvenostno kdo/kaj biti v veliki meri razgret od česa
Ves je gorel od razburjenja.

gostováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, nastopati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Na naših odrih bo /v glavni vlogi/ gostovala slavna sopranistka.

2.

kdo/kaj biti nastanjen, živeti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod
/Z veseljem/ gostuje na deželi/v mestu.

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.

1.1.

kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.

2.1.

kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.

3.

kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.

4.

kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).

5.

navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.

5.1.

nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.

5.2.

kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.

6.

oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.

6.1.

nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.

7.

čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.

4.1.

Hitel je na izpit.

hlapčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo biti, služiti za hlapca
/Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).

1.1.

kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.

hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.

1.1.

nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.

1.2.

kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.

2.

kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.

2.1.

kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.

4.

v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.

5.

z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.

hodíti v hódim v nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti oblečen v čem
Hodijo v hlačah.

hodíti z/s hódim z/s nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja

knjižno pogovorno kdo/kaj biti v ljubezenskem odnosu s kom
Že tri leta hodi z njo.

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol

1.

kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.

2.

kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.

2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.

3.

navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.

3.1.

ne biti česa
Dežja noče biti.

4.

čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.

6.

v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.

7.

v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.

8.

navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

igráti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.

2.

kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).

3.

kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.

4.

kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.

5.

čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.

6.

čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).

7.

čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.

8.

iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.

imenováti se -újem se nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol razumevanja

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti označen kot kdo/kaj
Otrok se imenuje Tomaž.

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).

1.1.

kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.

2.

kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.

2.1.

kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.

2.2.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.

3.

kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.

4.1.

kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.

4.2.

kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.

6.

knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.

7.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.

8.

kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.

9.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj

9.1.

biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.

9.2.

biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.

9.3.

pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.

10.

knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.

10.1.

kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.

11.

knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.

12.

kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.

12.1.

kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.

12.2.

kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.

12.3.

kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.

13.

brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.

14.

knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.

15.

knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.

16.

knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.

16.1.

kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

íti za grém za in grèm za nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

brezosebno, v pomožniški vlogiizražati/označevati koga/kaj
Kadar gre za človeka, se je treba potruditi.

1.1.

glede na istost opredeliti koga/kaj
Tu ne gre za nesrečo.

izgíniti -em in zgíniti -em dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.

3.

kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.

4.

navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.

5.

navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.

izglédati -am tudi zglédati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.

3.

brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.

3.

v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.

4.

navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

izhájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).

2.

kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.

3.

navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.

izogíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj z odmikanjem ogniti se koga/česa / komu/čemu
Fant se /skrbno/ izogiba slabe družbe / slabi družbi.

2.

kdo/kaj z odmikanjem ogniti se česa / čemu ‘neprijetnega/neprijetnemu’
Fant se /skrbno/ izogiba dolžnosti/dolžnostim.

2.1.

kdo/kaj ne želeti, hoteti česa , ne biti naklonjen čemu
/Zaradi predvidenih sitnosti/ se izogibajo prepirov/prepirom.

3.

čustvenostno kdo/kaj ne uporabljati česa , ne ustreči čemu
/Zaradi kulturnosti in kultiviranosti/ se /z veliko pozornostjo/ izogiba kletvic in psovk.

izpísati se in izpisáti se -píšem se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj namensko odditi iz/z/od česa / od kod
/Z veliko jezo / jezno/ se je izpisal iz društva.

2.

kdo biti v stanju, ko je vsa ustvarjalnost že izrabljena
/S svojimi obsežnimi dosedanjimi deli/ se je pisatelj /skoraj popolnoma/ izpisal.

izrážati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj uporabljati jezik za podajanje, posredovanje o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je izražal o petju / o prireditvi.

2.

kdo/kaj biti viden, kazati se v čem
Ljubezen do domovine se izraža v njegovem delu.

iztêči se -têčem se tudi stêči se stêčem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.

2.

knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.

3.

iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.

kláti se kóljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

čustvenostno kdo/kaj tepsti se
Na veselici so se spet klali (z obritoglavci).

klečáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti položaju, ko so noge upognjene v kolenih
Nekateri so sedeli, drugi klečali.

kljubováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj namerno drugače delati, biti odporen proti komu/čemu
Okupatorju so kljubovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

kmetováti -újem in kmétovati -ujem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo biti kmet, delati na kmetiji
(Na posestvu) je kmetoval /sam/.

končáti -ám dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

v pomožniški vlogi kdo/kaj nazadnje narediti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Končal je predavati.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj na koncu narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Ciklus oddaj bodo končali z analizo Cankarjeve drame.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v celoti narediti kaj
Jopico je hitro končala.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj na koncu biti v/na/pri kom/čem / kje
Fant je /zaradi prehudih poškodb/ končal pri zdravniku.

končáti se -ám se dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

kaj nazadnje imeti konec
Tekma se je končala pozno.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nazadnje biti pri/na/v/ob/na čem / pod/nad/pred/med čim / kje / kdaj
Tu se travnik konča.

kováti kújem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.

2.

kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.

4.

čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.

kraljeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.

kričáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.

2.

kdo glasno in grobo znašati se na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je kričal nanj /zaradi površnosti/.

3.

čustvenostno kaj biti zelo vidno zaradi kontrasta z okoljem
(S sten) kričijo reklame.

krížati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.

2.

kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.

3.

kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).

4.

kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.

5.

iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).

6.

iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.

krížati se -am se nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj nasprotno delovati, premikati se
(Na tem področju) se njihovi interesi /prehudo/ križajo (z interesi na drugih področjih).

lépiti se na -im se na nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

čustvenostno kdo/kaj biti čustveno navezan na koga/kaj
Dekleta se kar lepijo nanj.

ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.

3.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.

4.

kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.

5.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.

5.1.

kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.

6.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.

7.

kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.

7.1.

kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.

9.

iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.

9.1.

kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.

9.2.

kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.

mánjkati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).

2.

navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.

3.

navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.

4.

brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.

mánjkati do -am do nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kaj / koliko biti potrebno do polne mere, do določene meje
Do roba manjka še dva centimetra.

mánjkati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

čustvenostno, navadno v 3. osebi koga/česa biti v veliki količini
Manjka se deklet/fantov.

márati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico

1.

kdo/kaj izražati voljo/željo uresničiti kaj ali ne uresničiti česa
Ne bi maral biti gospodar v tej hiši.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti, da česa kljub želenosti ni
Otrok se ne mara prebuditi.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj ne biti pripravljen sprejeti koga/česa
Ne maram tvojega plačila.

4.

navadno čustvenostno kdo/kaj ne čutiti naklonjenosti do koga/česa
Tega človeka ne mara.

mísliti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj biti dejaven v zavesti
Dolgo ni mogel misliti.

2.

kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Mislila sta, da bosta kmalu na cilju.

3.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem
/Slabo/ mislijo o njem.

3.1.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on misli kot vsi.

4.

kdo/kaj izraža kaj 'namero, pojasnilo'

4.1.

namero
Mislil je govoriti z njim.

4.2.

pojasnilo
Ni ga mislil prizadeti.

5.

v zvezi z reči kdo/kaj natančneje uvajati kaj , hoteti reči kaj 'določitev povedanega / povzetek povedanega'
Potreben je, mislim reči denar.

6.

kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Očeta mislim, ne tebe.

7.

v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje/nejevoljo, podkrepitev'

7.1.

začudenje/nejevoljo
Misliš, da tega ne vem.

7.2.

podkrepitev
To je uspeh, kaj misliš.

môči mórem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico, navadno v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj nima sposobnosti uresničiti kaj
Ne more gibati z roko.

2.

kdo/kaj ima sposobnost, nima sposobnosti uresničiti kaj zaradi okoliščin
Ne more igrati košarke zaradi poškodb.

3.

kdo/kaj izraža kaj 'razpoloženje, odnos'
Ni mogel gledati njene zadrege.

4.

kdo/kaj izraža domnevo, verjenost obstajanja, dogajanja
To bi moglo biti res.

5.

izpustno kdo/kaj izraža zanikanje odgovornosti, krivde za kaj
Ne morem za to, da nerazločno govorim.

6.

izpustno kdo/kaj izraža sposobnost uresničiti dejanje
Ni mogel do nje.

7.

izpustno kdo/kaj izraža možnost komu/čemu kaj narediti
Nihče ji nič ne more.

mórati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izražati/imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je moral beračiti.

1.1.

Moral je od doma.

2.

kdo/kaj nujno/potrebno biti kakšen / kako
Zavora mora biti dobra.

3.

kdo/kaj imeti obveznost kaj / za kaj
Morajo paziti na svoje zdravje.

4.

kdo/kaj biti z verjetnostjo obravnavan kot kaj / kakšen
Ta človek mora biti zelo dober.

5.

kdo/kaj biti verjetno na/v/pri čem / kje
Keltske utrdbe so morale stati na tem hribu.

6.

čustvenostno kdo/kaj biti verjetno kaj / na/v/pri čem / kje
Povsod mora biti zadnji.

motíti se in mótiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.

2.

kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.

3.

navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.

nadaljeváti se -újem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj biti, obstajati dalje
Sezona se nadaljuje.

2.

kaj biti, obstajati v/na/pri čem / kje / kdaj dalje
Roman se nadaljuje v reviji.

nahájati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

publicistično kdo/kaj biti sredi česa / v/na čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
V knjigi se nahajajo napake.

namerávati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol

1.

kdo/kaj usmerjeno uresničevati kaj 'stvar, dejanje'
Nameravajo graditi hišo.

1.1.

kdo/kaj biti namenjen / k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Domov namerava šele zvečer.

namestíti se -ím se tudi naméstiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v čem / kod
Zvečer so se domači namestili na naslanjaču.

naprávljati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti namenjen k/h komu/čemu za/na/v kaj / kam
Napravljali so se na pot.

nasprotováti si -újem si nedovršni glagol, glagol ravnanja, oseba v množini/dvojini

kdo/kaj namerno neskladno delati, biti si v nasprotju
Nasprotovala sta si /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi, kot mlada bika/.

nastópati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

kdo/kaj predstavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot solisti/ so nastopali gojenci glasbenih šol.

2.

v zvezi s proti, za kdo/kaj biti proti komu/čemu , za koga/kaj
Že več let (na mednarodnih tekmovanjih nastopa) za državno reprezentanco.

3.

čustvenostno kdo/kaj pojavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Njeno ime nastopa /kot neke vrste garant za kvaliteto/ skoraj povsod.

navíjati za -am za nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

žargonsko, izpustno kdo/kaj biti za koga/kaj
Navijali so svojega kandidata.

2.

iz športa kdo/kaj biti za koga/kaj
/Navdušeno in z vso navijaško opremo/ so navijali so za svoje moštvo in za nekaj posameznikov.

néhati se -am se dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

v pomožniški vlogi kaj končati biti
Vsaka stvar se (kdaj) neha.

2.

v posplošenem pomenu kaj končati biti kdaj / kje
Tam se gozd neha.

obdržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj oprijemajoč se česa ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
/Z uzdo/ se je obdržal na konju.

3.

kdo/kaj ohraniti se
Sin podjetnik se bo obdržal /kot njegov oče/.

obstájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti materialno ali duhovno navzoč, eksistirati
Društvo obstaja (že več let).

1.1.

Obstaja možnost, da ga rešimo.

obstájati iz -am iz nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kaj biti, eksistirati iz česa
Kosilo je obstajalo iz treh jedi.

odlikováti -újem dovršni in nedovršni glagol, glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)

1.

kdo/kaj z nagrado priznati koga/kaj
/Kot veterani / Kot veterana/ so ga odlikovali (s posebno plaketo).

2.

neobčevalno knjižno kaj biti značilna dobra lastnost za koga/kaj
Odlikujeta ga skromnost in taktnost.

odlikováti se -újem se dovršni in nedovršni glagol, glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti boljši po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje
Med vrstnicami se je odlikovala /zaradi zrelosti in lepote/.

odmévati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)

1.

v posplošenem pomenu kaj oglašati se
Njihovo vriskanje je odmevalo (po dolini).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti odziv-en/-no po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
Njegovo mnenje je /glasno/ odmevalo tudi v vladnih krogih.

ohraníti se in ohrániti se -im se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati od/iz koga/česa / čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / od—do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla ohraniti.

opazíti in opáziti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutno zaznati koga/kaj
Ladje opazi (skozi okno s prostim očesom).

2.

kdo/kaj zaznati / biti pozoren na koga/kaj
Mladega umetnika so kmalu opazili.

opráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravil je izpit in tečaj.

2.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so nakupe, poizvedbe, analize, vožnjo, polet.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti uspešen
Tam ne bo /dosti/ opravil.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj končati
Fant je /slabo/ opravil (pri zdravniku).

5.

v posplošenem pomenu kdo napraviti koga/kaj
/Hitro/ se je opravil.

6.

iz alpinistike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so ponovitev smeri.

7.

iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj opravi določeno delo.

8.

iz matematike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj je opravil določeno računsko operacijo.

9.

iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Pred prazniki so opravili spoved.

10.

iz strojništva, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti 'kako opravilo, delo, dejanje'
Mehanizem opravi določeno pot.

ostáti ostánem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).

8.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

9.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.

10.

brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.

11.

kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.

12.

iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.

pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.

3.

kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.

3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.

5.

v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.

6.

kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.

8.

kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.

9.

v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.

10.

knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.

11.

iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.

pazíti in páziti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo/ pazi nanj.

2.

kdo/kaj biti zavestno, miselno zbran
Učenci /premalo/ pazijo.

3.

kdo/kaj želeti zaznavati, ugotavljati kaj
(Pri oknu) je pazil, kdaj bodo odšli.

peljáti péljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto.

2.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
/Po levi/ je peljal skozi križišče.

3.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Cesta (nas) pelje mimo šole.

4.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Pisec pelje bralca skozi zgodovino teh krajev.

5.

preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Delo pelje do uspeha.

plávati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Žival plava pod vodo /samo z repom/.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, nahajati se po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
V teh globinah plava samo bela riba.

2.1.

kdo/kaj biti negotov po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Brez pravega interesa in veselja/ v tej stroki že dolgo plava.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti deležen visoke stopnje stanja po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Ta polenta kar plava v zabeli.

4.

iz športa kdo delati kaj
Eden plava kravl, drugi pa metuljčka.

podáti se -dám se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, glagol premikanja

1.

kaj biti skladno k/h komu/čemu
Barve se ji /lepo/ podajo.

2.

kaj biti skladno s čim
Barva se mora podati z ostalim pohištvom.

3.

kdo/kaj oditi k/h komu/čemu / na/v/po kaj / kam
Vsak dan se poda na pokopališče.

3.1.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Podal se je k izpitu.

4.

kaj pod pritis kom spremeniti položaj, obliko
Strop se je podal /zaradi starosti/.

poíti -ídem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

navadno v 3. osebi kaj ne biti več na razpolago
Ta knjiga (jim) je že pošla.

pojáviti se -im se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj začeti biti, obstajati
(Na trgu) so se pojavili novi izdelki.

1.1.

kdo/kaj postati viden, zaznaven
(Na nebu) se je pojavilo sonce.

2.

kaj začeti biti, obstajati
Bolezen se je pojavila (nenadoma).

pomeníti in poméniti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, v oslabljenem pomenu

1.

kdo/kaj biti kdo/kaj 'vsebina, znamenje, znak'
Zidar, električar pomeni poklic.

1.1.

kaj biti kaj 'znamenje, znak'
Rdeča luč pomeni stoj.

2.

kdo/kaj izražati, kazati koga/kaj
Oznaka pomeni avtomobil iz Turčije.

2.1.

kdo/kaj posledično izražati, kazati koga/kaj
Če se ne vrnete, pomeni, da ste prelomili obljubo.

3.

kdo/kaj biti več, manj ali enako kot kdo/kaj
Pomeni (mi) toliko kot nič.

4.

kdo/kaj imeti kaj 'veljavo, ugled' v/na čem / kje
Zbrali so se vsi, ki v znanosti kaj pomenijo.

potêči -têčem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj doseči konec, prenehati trajati
Dopust mi že jutri poteče.

1.1.

kaj prenehati biti veljaven
Dovolilnica bo kmalu potekla.

2.

redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so potekla.

3.

redko kaj končati se od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja je potekla blizu naselij.

4.

v oslabljenem pomenu kaj začeti se
Pogovor je potekel /brez prič/.

potékati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj dogajati se, trajati proti koncu
Dopust mu že poteka.

2.

redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so začela potekati.

3.

kaj obstajati, trajati od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja poteka blizu naselij.

4.

v oslabljenem pomenu kaj obstajati, trajati
Boji so potekali ves dan.

poznáti se -znám se nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

čustvenostno kaj biti viden/kazati se na/po/pri/v kom/čem / kje
Bolezen se (ji) pozna na obrazu.

2.

kdo/kaj biti znan s kom/čim
Njegov oče se /osebno in po vezah/ pozna z direktorjem.

práviti -im nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.

2.

navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.

3.

navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.

4.

navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.

5.

navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?

6.

kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.

7.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.

práviti se -im se nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja, brezosebno

1.

v oslabljenem pomenu kaj pomeniti kaj
Jutri se pravi nikoli.

2.

v oslabljenem pomenu čem u/pri čem poimenovati se kot kaj
Vasi se pravi Hrastje.

3.

kot vez kaj biti označeno kot kaj
Pesem je objavljena v četrti skupini, se pravi, v sredini zbirke.

4.

v oslabljenem pomenu kaj pomeniti kaj
Nič ni vzel s seboj, se pravi, da bo kmalu nazaj.

prebíti1 -bíjem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj z udarci predreti v/skozi kaj
Prebili so led, da so prišli do vode.

2.

kdo/kaj z udarci narediti luknjo v kaj
Prebil je luknjo v jermen.

3.

kdo/kaj z bojem priti skozi kaj
Policija je s težavo prebila blokado.

4.

kdo natepsti, pretepsti koga/kaj
Prebil ga je do krvi.

5.

iz športa kdo/kaj z udarci predreti kaj
Prebil mu je arkado.

6.

iz letalstva kdo/kaj biti hitrejši od zvoka
Letalo/Pilot je prebil zvočni zid.

préčkati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol premikanja

1.

kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prečkal obcestni kanal.

2.

kaj biti speljan-o čez koga/kaj
Cesta prečka železniško progo (pri čuvajnici).

3.

iz navtike kdo/kaj prestrezati veter
Jadralec je /z lahkoto in zelo uspešno/ prečkal.

pregovárjati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno oseba v množini/dvojini

kdo/kaj prerekati se
/Kar naprej/ se pregovarja /zaradi sina/.

prepírati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno oseba v množini/dvojini

čustvenostno kdo/kaj izražati nesoglasje
/Kar naprej/ se prepirata /zaradi sina/.

presédati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj upravljati koga/kaj od—do/s/z koga/česa / od kod / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam /po čem / kje /kod
Razrednik je presedal učence iz klopi v klop.

2.

kdo/kaj menjavati prevozno sredstvo
Presedali so na več postajah.

3.

čustvenostno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti komu/čemu neprijeten/-no
Enolično življenje mu je začelo presedati.

prevládati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj v večini biti v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kdaj
Med delavci so /odločno/ prevladali uradniki.

2.

kdo/kaj postati bolj razširjen in dobiti pomembnejši položaj v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kdaj
Med zaposlenimi je /pričakovano/ prevladalo mnenje vodilnih.

3.

neobčevalno knjižno kaj obvladati koga/kaj
Ženo je /povsem/ prevladal obup.

prevzéti se -vzámem se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kdo začeti biti, postati ošaben
Preveč so ga hvalili, pa se je prevzel.

pridobíti si -ím si dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj
Pridobil si je oblast in ugled (v svoji sredini).

prilagodíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj postati ustrezen komu/čemu glede na lastnosti, značilnosti
Plezalci so se prilagodili tako mrazu kot vročini.

1.1.

kdo/kaj biti lastnostno ustrezen glede na koga/kaj
Večina dreves se je prilagodila na menjavo.

primanjkováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

koga/česa ne biti v zadostni količini, meri
Zmeraj (mu) primanjkuje denarja.

pripráviti ob -im ob dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj , da biti ob koga/kaj
S popivanjem jih je pripravil ob dom.

pripráviti se -im se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti namenjen k/h komu/čemu / za/na/v kaj / kam
Pripravljali so se za misijo.

príti na prídem na dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti na koga/kaj koliko / koliko česa
Na enega učitelja je prišlo deset otrok.

2.

knjižno pogovorno kdo/kaj razdeliti se na koga/kaj
Vsi stroški so prišli nanjo.

príti ob prídem ob dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

knjižno pogovorno kdo/kaj začeti biti ob koga/kaj
V vojni je prišel ob vse prijatelja in ob nogo.

prizadévati si -am si nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo/kaj prizadevati si kaj
/Vidno/ si je prizadeval biti duhovit.

prodájati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno

kdo/kaj biti na razpolago
/Kot priznani umetnik/ se je prodaja.

račúnati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj opravljati računske operacije
Zna brati in računati.

2.

kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
(Naročniku) je /sproti/ računal prihodek.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj
Mesece računa /po luni/.

4.

kdo/kaj na osnovi dejstev, domnev misliti, navezovati na kaj , povezovati s kom/čim
Letos /odkrito/ računajo na občutno večji obisk turistov.

5.

iz matematike, iz geometrije kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
Korene in logaritme, pa tudi različne ploščine in površine, so računali /na štiri decimalke natančno/.

rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.

2.

kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).

3.

kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).

5.

čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.

6.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.

7.

iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.

razhájati se -am se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

kdo/kaj odhajati na več strani
Po tekmi so se gledalci /zadovoljno / z zadovoljstvom/ razhajali (v vse smeri).

2.

kaj ne potekati več skupaj
(Po ravni trasi) se cesta in železnica razhajata.

3.

kdo/kaj biti, postajati različen -o
Onadva oz. njuni interesi se /popolnoma/ razhajajo /med seboj/.

razuméti -úmem dovršni in nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo zavestno sprejeti, ugotoviti kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ razumejo.

2.

kdo predstavljati si kaj
Tega dela (pri danih okoliščinah) ne smemo razumeti /preozko/.

3.

kdo naklonjeno obravnavati koga/kaj
Njegovo delo (v danih okoliščinah) še /kako dobro/ razume.

4.

kdo akustično zaznati koga/kaj
(V levem kotu zadaj) ga nič ne razume.

5.

kdo biti sposoben dojeti, dojemati kaj
Nemško /precej dobro/ razume, govoriti pa ne zna.

rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.

1.1.

kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.

2.

kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.

3.

kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.

4.

kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.

5.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'

5.1.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.

5.2.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.

5.3.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.

6.

kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.

7.

v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.

10.

nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'

10.1.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.

10.2.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.

10.3.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.

11.

v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.

12.

v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.

13.

čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.

14.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.

rézati réžem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kaj imeti sposobnost s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti
Nož /dobro/ reže /na obe strani/.

2.

kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem prizadevati koga/kaj
Meso so /strojno/ rezali (s posebnim nožem).

3.

kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj
(Z vrtnarskimi škarjami) režemo poganjke.

4.

kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz pločevine/ reže kvadrate.

5.

čustvenostno kdo/kaj boleče pritiskati do koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Naramnice nahrbtnika (mu/ga) režejo v ramena.

6.

čustvenostno kdo/kaj prekinjati kaj
Kriki /neprestano/ režejo tišino.

7.

čustvenostno kaj biti speljan čez/skozi kaj
Železniška proga reže področje.

8.

čustvenostno kdo/kaj peti, igrati kaj
Godba je rezala koračnice.

9.

iz agronomije kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti kaj
Rezali so krompir (za seme).

10.

iz agronomije kdo/kaj mešati kaj
Rezal je vino.

11.

iz tehnike kdo/kaj deliti kaj
To vrsto kovine se reže /s plamenom/.

rodíti se -ím se dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.

2.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.

sedéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti pretežno na zadnjici
Nekateri so sedeli, drugi stali.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v sede čem položaju zaradi počitka
Lenuh spet sedi (tam v kotu, tja do devetih).

2.

kdo/kaj imeti sedež sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Na predstavi so sedeli v parterju.

3.

kdo biti v zaporu
/Kot njegov oče/ je tudi on večkrat sedel.

4.

žargonsko, iz umetnosti kdo/kaj nastavljati se za kaj
Že (več slikarjem) je sedel za portret.

5.

kaj po merah ne ustrezati komu/čemu
To pokrivalo mu ne sedi /brez naknadnih popravkov/.

sedéti na -ím na nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti navadno z določenim namenom pretežno na zadnjici na čem
Čebela sedi na cvetu.

sedéti z/s -ím z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno, čustvenostno

kdo/kaj biti v zaporu s kom
Tri leta je sedel z njim.

skládati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

oseba v množini/dvojini kaj biti skladno
Barve se /lepo/v odtenkih/ skladajo.

2.

kaj biti skladno s čim
Barva se mora skladati z ostalim pohištvom, /vsaj po pričakovanju/.

sledíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj iti proti komu/čemu , dosegati koga/kaj
Policisti/Policija so/je sledil-i/-a osumljenca.

2.

kdo/kaj zaznavno biti blizu komu/čemu , zaznavati koga/kaj
Sledil jo/ji je /s pogledom/.

3.

kdo/kaj premi kaj oč prilagajati se komu/čemu
Otroci so sledili očetu /kot nebogljeni mladiči/.

4.

kdo/kaj premi kaj oč biti blizu komu/čemu , upoštevati koga/kaj
Sledili so ozki poti (skozi grmovje).

5.

kdo/kaj biti nadaljevanje komu/čemu
Hodniku je sledilo nekaj stopnic.

6.

kdo/kaj biti posledica komu/čemu
Postopku je sledila kazen.

7.

kdo/kaj biti podrejen komu/čemu
Sledil je njihovim navodilom.

8.

kdo/kaj biti naklonjen komu/čemu
Sledil je filmu in komentarju po njem.

9.

navadno v 3. osebi kaj biti iz česa
Iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati.

10.

iz matematike kaj biti kot sklep iz česa
Iz obeh formul sledi, da je a večji kot b.

11.

iz montanistike kdo/kaj zaznavati, ugotavljati kaj
Sledili so sloj premoga, drugje spet žilo rude.

slonéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v poševnem, nagnjenem stanju, položaju sredi/okoli/okrog koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod , kdaj / koliko
Ob pultu so nekateri sedeli, drugi sloneli.

2.

čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj
V gostilni pri pultu je bil zmožen sloneti cel dan.

sodelováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

oseba v množini kdo/kaj biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti
/Z idejami odlično medsebojno/ sodelujejo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti soudeležen na/v/pri kom/čem / s/med kom/čim / kje / kod
Vsi so sodelovali pri projektu.

spádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj soditi v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov spada tudi cepin.

2.

kdo/kaj uvrščati se k/h komu/čemu / v/med koga/kaj / kam
Te prireditve spadajo med simpozij.

3.

kdo/kaj biti uvrščen k/h komu/čemu / v/med koga/kaj
Mobilna telefonija spada med najbolj razširjena in najpomembnejša komunikacijska sredstva.

spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.

2.

kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.

3.

čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.

4.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.

4.1.

kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.

spáti se spí se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

navadno z dajalnikom komu/čemu biti zaspano
Trudna je in se ji spi.

stanováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
/Začasno/ stanuje na deželi/v mestu.

státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.

2.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.

2.1.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.

3.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.

3.1.

kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.

3.2.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.

4.

kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).

4.1.

kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.

4.2.

kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.

5.

kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).

6.

kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.

8.

publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.

státi pred stojím pred nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti pred čim 'izbirati, odločati'
Stoji pred težko nalogo.

státi za stojím za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti za kom/čim , 'braniti, zagovarjati'
Stoji za njim.

súkati se -am se in súčem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v zavojih premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu se (mu) je sukala dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nahajati se, zadrževati se okoli/okrog/od—do koga/česa / na/v/pri/po/ob kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Rad se suka okoli deklet / med dekleti.

3.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se suka mimo kraja.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, nastopati v stanju nepravilnih oblik, položaja in omejene količine
Listje se /bolno/ suka.

šíriti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vsestransko premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Zaradi boljše paše/ so se /stalno/ širili na sosednja ozemlja.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti na široki površini od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / na/v/pri/po/ob kom/čem / za/pod/nad/med kom/čim / kam / kje / kod
Ploščad se širi vse naokrog.

têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.

2.

v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.

3.

kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.

3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.

4.

kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.

5.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.

6.

knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.

7.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.

8.

kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.

9.1.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.

10.

iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.

têpsti se têpem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

navadno oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati si udarce
Na dvorišču so se tepli /med seboj/ in (s fanti iz soseske).

2.

kdo biti, bojevati se s kom
Tepli so se z veliko močnejšo vojsko.

3.

čustvenostno kaj biti v velikem neskladju s čim
Izbrane barve se /pri kombiniranju zelo/ tepejo med seboj.

têpsti se za têpem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

čustvenostno kdo biti, bojevati se za koga/kaj
Podjetniki se kar tepejo za mlade strokovnjake.

trpéti -ím tudi tŕpel nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti hude telesne in duševne bolečine
Bolnik trpi.

2.

kdo/kaj prenašati koga/kaj
/Dostojanstveno / z dostojanstvom/ so trpeli revščino.

3.

kaj biti deležno slabih, š kod ljivih vplivov čutiti hude telesne in duševne bolečine
/Zaradi slabega terena/ trpijo kolesa in vzmeti.

4.

kdo/kaj dovoljevati koga/kaj
/Zaradi svoje bolezni/ trpi ob sebi samo svoje domače.

trpéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

kdo/kaj biti bolan za čim , prizadet s čim
/Zaradi težkih bivanjskih razmer/ so /navadno/ trpeli za jetiko.

trudíti se in trúditi se -im se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj prizadevati si kaj
/Vidno/ si je prizadeval biti duhovit.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj z naporom prizadevati si okoli koga/česa / za koga/kaj / kom/čim
/Vidno/ se trudi okoli nje, ona pa nič.

ugájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti všeč komu/čemu
Goveja juha ji ugaja.

2.

kdo/kaj ustrezati komu/čemu
Ugajajo mu visoke ženske.

ujémati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

oseba v množini/dvojini kaj biti skladno
Diskutanti so se /povsem/ ujemali.

2.

kaj biti skladno s čim
Njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom.

3.

kaj vzajemno se prilegati
Zobje kolesa se ujemajo.

4.

kaj biti si enak
Trikotnika se ujemata (v dveh stranicah in kotu med njima).

5.

kaj biti prostorsko, krajevno isto s čim
Področji teh dveh pojavov se /tudi v vsebini / vsebinsko/ ujemata.

6.

kaj pojavljati se, biti v istem času s čim
Koledarska jesen se /po navadi / navadno/ ujema z jesenskim vremenom.

7.

kdo biti v dobrem odnosu med/s kom
Z ženinimi starši se /dobro/ ujema.

8.

kdo biti enakega mnenja, podobnega mnenja, mišljenja glede česa / v/o čem s kom/čim
Z njimi se je vsaj v nečem ujemal.

9.

iz jezikoslovja kaj skladati se glede česa / v čem s čim
Pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu.

ujéti se ujámem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati se okoli/okrog koga/česa / za/na koga/kaj
Ujel se je okoli očetovega pasu /kot klop/.

2.

kdo/kaj ohraniti normalno lego
(Na ledu) se je ujel.

3.

kdo/kaj onemogočen-o premikati se med/za/na/v koga/kaj
Drevo se je pri podiranju ujelo med druga drevesa.

4.

kdo/kaj odkriti se
Lažnivec se je le ujel.

5.

kdo/kaj skladati se s kom/čim
Zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa.

6.

kdo/kaj skladati se s kom/čim
Novi sodelavci so se (v novem okolju pri novem delu) /hitro/ ujeli z drugimi.

7.

čustvenostno kdo/kaj postati spet delovno primeren, ustrezen
Lažnivec se je le ujel.

8.

čustvenostno kdo/kaj biti, pojaviti se v istem času s kom/čim
Začetek meseca se je ujel s prazno/polno luno.

ukvárjati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
Babica se je /veliko/ ukvarjala z vnuki.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno, poklicno delati s kom/čim
Ukvarjal se je s popravljanjem čevljev.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko zaposlovati se s kom/čim
Današnja medicina se /intenzivno/ ukvarja z neozdravljivimi boleznimi.

3.1.

kdo/kaj službeno zaposlovati se s kom/čim
Uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala /približno deset minut/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v dejavnem stiku s kom/čim
/Kot družinski človek/ se /veliko/ ukvarja z družino in otroki.

4.1.

kdo/kaj biti v prostovoljno dejavnem stiku s kom/čim
Vzgojitelj se ukvarja z vsakim učencem /posebej/.

umíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
/Počasi, korak za korakom/ so se začeli umikati iz sobe.

2.

kdo/kaj odstopati prostor komu/čemu
Spretno se je umikal očetu in obveznostim.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenehavati delovati v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Iz javnega življenja se umika v znanost.

úpati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol

1.

kdo/kaj biti v duševnem stanju, ko se še vidi možnost za rešitev iz težkega položaja
Dolgo časa je /brez posebnih utemeljitev/ upal, nazadnje je obupal.

2.

kdo/kaj želeno možno usmerjati v/na kaj
/Z veliko entuziazma upa v/na ozdravitev.

ustrézati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti prilagojen komu/čemu
Take ceste ne ustezajo prometu.

1.1.

kdo/kaj biti stopenjsko prilagojen komu/čemu
Cene ustrezajo ponudbi.

2.

kdo/kaj biti pravno, normativno prilagojen komu/čemu
Pogodba ustreza predpisom.

3.

kdo/kaj biti v skladu, primeren
To orodje ustreza.

4.

kdo/kaj biti všeč, ugajati komu/čemu
Skušal jim je ustrezati /v vsem/.

védeti vém nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj razumsko uporabljati koga/kaj , dojemati o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Ljudje marsikaj vedo.

2.

kdo/kaj izkušenjsko imeti v zavesti kaj 'predmetnost/pojavnost'
To oz. precej tega /dobro/ vedo poklicni šoferji.

3.

kdo/kaj biti sposoben uresničiti kaj 'predmetnost/pojavnost'
Vedel je pripovedovati spomine /po cele ure/.

4.

čustvenostno kdo/kaj vsebovati, navajati kaj / o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Zgodovina ve /veliko/ o tem.

5.

v zvezah kaj vem, kaj se ve, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'neodločnost'
Kaj vem kaj ga je prineslo.

6.

v zvezah vem/veš, da, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'gotovost'
Vem, da pride tudi on nekega dne.

veljáti -ám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj imeti pravno moč, veljavo od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Predpis velja od novega leta.

2.

kaj držati
Vabilo še /vedno/ velja.

3.

kaj biti upoštevano, uporabljano
Ta načela v družbi še veljajo.

4.

kaj biti namenjeno komu/čemu
Iskrena zahvala velja vsem.

5.

čustvenostno, brezosebnoizražati nujnost, potrebnost uresničiti kaj
To zanimivost velja videti.

6.

kdo/kaj imeti koliko česa / koliko
Tak avto velja sto tisoč evrov.

7.

iz ekonomije kaj držati
Cena velja /franko/.

veljáti kot -ám kot nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti označeno kot kaj / kakšen/kakšno
Ta opredelitev naj velja kot merilo.

veljáti za -ám za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti označeno za kaj / kakšnega/kakšno
Trditev velja za sporno.

verjéti -jámem nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj zaupati čemu , sprejemati kaj kot verjetno
Vse verjame.

2.

kdo/kaj biti prepričan kaj
To /lahko/ le verjameš.

3.

kdo/kaj zaupati komu/čemu
Dekle fantu ne verjame več.

verjéti v -jámem v nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti prepričan v koga/kaj
Verjame v čarovnice in vraže.

verováti v -újem v in vérovati v -ujem v nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti prepričan v koga/kaj
Verovali so v boga in posmrtno življenje.

2.

iz religije kdo/kaj biti prepričan v koga/kaj
Veruje v Kristusa/Budo.

vêsti vêdem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj peljati koga/kaj na/v kaj / kam
Vesti gosta v sobo.

2.

kdo/kaj usmerjati od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot (nas) vede do vrha.

2.1.

kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vedel jih je v visoko družbo.

2.2.

kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot vede do vrha.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti usmerjen-o v/na kaj / kam
To vede v brezup.

víti se víjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu (mu) je vila dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se vije mimo kraja.

3.

kdo/kaj biti v stanju nepravilnih oblik in položaja
Listje se /bolno/ vije.

vládati -am nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj odločati, ukazovati komu/čemu / v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje , kdaj
Takrat je ljudstvu /absolutistično/ vladal monarh.

2.

kdo/kaj biti razširjen v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje , kdaj
Nad pokrajino je vladalo čudno zatišje.

vléči na vléčem na nedovršni glagol, stanjski (lastnostni) glagol

čustvenostno, v pomožniški vlogi kaj biti kakšen
Papir vleče na rumeno.

vléči se vléčem se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj se premeščati v prostoru
Stopljen sir se /počasi in težko/ vleče; Čas se vleče /kot testo/.

2.

kdo/kaj premeščati se po podlagi po čem / za kom/čim / kod
Obleka se je vlekla za njo.

3.

kdo/kaj premeščati se od koga/česa / od kod / po čem / kod
Oblaki so se vlekli od juga, po cesti se vlečejo vozovi.

4.

kdo/kaj s težavo premikati se v/na/čez kaj / kam
Konj se je vlekel čez potok.

5.

čustvenostno kaj biti/ obstajati čez koga/kaj / po/ob kom/čem / kje / kod
Razpoka se vleče čez vso steno.

6.

čustvenostno kaj trajati
Bolezen se je /preveč/ vlekla.

vodíti vódim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.

2.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Vodi slepega človeka.

2.1.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.

3.

kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.

4.

kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.

5.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.

6.

kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.

7.

kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.

8.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.

9.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.

10.

preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.

11.

kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.

12.

publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.

13.

publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).

14.

iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.

15.

iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.

16.

iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.

17.

iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.

18.

iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.

19.

iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.

20.

iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.

vónjati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.

2.

kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.

3.

kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.

vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.

2.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.

3.

kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.

4.

kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.

6.

iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.

vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.

4.

kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.

5.

kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.

7.

kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.

vzdržáti brez -ím brez dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati živ, nepoš kod ovan brez koga/česa
Cel teden so vzdržali brez hrane.

vzéti se vzámem se dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj začeti biti, obstajati od/iz česa / od kod
Od kod so se vzeli vsi ti ljudje.

vztrájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj kljub nasprotovanju še naprej biti, ostajati
Vztrajali so (na svojem mestu).

2.

kdo/kaj kljub nasprotovanju zagovarjati kaj
/Odločno/ vztraja, da se upošteva njegova pripomba.

začéti se -čnèm se dovršni glagol, fazni (dogodkovni/procesni) glagol (začetnosti)

1.

v pomožniški vlogi kaj najprej biti kdaj / kje
Obiranje se je začelo pozno.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj najprej biti kdaj / kje
Cesta se začne tam, pod hribom.

zaúpati v -am v nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti prepričan v koga/kaj
Zaupal je v ljudi.

zdéti se zdí se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu
Zdelo se jim je, da nekdo trka.

1.1.

nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.

2.

nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako
Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.

3.1.

nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.

zdržáti -ím tudi izdržáti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prenesti kaj / koliko česa / koliko
Človek zdrži več, kot misli.

2.

kdo/kaj prenesti kaj / koliko česa
Zdržali so napad močnejšega sovražnika.

3.

kdo/kaj kljub neugodnim okoliščinam ostati v/pri/pod kom/čim / kje
Pod vodo je zdržal eno minuto.

4.

navadno z nikalnico kdo/kaj biti, ostati dalj časa v težjem, neprijetnem položaju pri/ob kom / kje / do kdaj
Pri/Ob njem ne zdrži nobena ženska.

5.

navadno z nikalnico kdo/kaj imeti sposobnost biti brez koga/česa / koliko česa
Ne zdrži brez cigaret in pijače.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober koliko
Kruh je zdržal ves teden.

zmánjkati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

navadno v 3. osebi koga/česa nehati biti na razpolago
Zmeraj (mu) zmanjka denarja.

1.1.

koga/česa nehati biti komu/čemu na razpolago
Potapljaču je zmanjkalo zraka.

1.2.

koga/česa nehati biti na razpolago sredi česa / kje
Sredi gozda zmanjka poti.

2.

navadno v 3. osebi kaj biti ukradeno, vzeto
Spet (mu) je zmanjkala ena knjiga.

znáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati
Njegov učitelj /dosti/ zna.

2.

kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zna poštevanko in abecedo.

3.

kdo/kaj biti sposoben/usposobljen opravljati kaj 'dejavnost'
Zna brati in pisati.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj utegniti, moči opravljati kaj 'dejavnost'
Tam bi znala biti iskana stavba.

5.

iz šolstva kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zadnjo učno snov so znali /za odlično/.

želéti -ím nedovršni glagol, naklonski glagol

1.

kdo dobronamerno izražati komu/čemu kaj
Vsem ljudem želi srečo.

1.1.

kdo/kaj dobronamerno priložnostno izražati komu/čemu kaj
(Pri slovesu) jim je želel srečno pot.

2.

kdo bi rad kaj dobiti, spremeniti, izvesti kaj
(V tej zadevi) želijo dodatno pojasnilo.

3.

kdo/kaj biti pripravljen sprejeti koga/kaj , narediti kaj
Podjetje želi nove delavce.

živéti -ím nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.

2.

kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).

3.

kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju
Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.

3.1.

kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.

3.2.

kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.

4.

kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
Raki živijo v potokih.

4.1.

kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.

5.

kdo shajati, preživljati se s čim
Živi /samo/ z invalidnino.

5.1.

kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.

6.

knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).

7.

čustvenostno kaj vplivati
(V svojih delih) /večno/ živijo.

7.1.

kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).

8.

čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).

9.

neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.

žvížgati se -am se nedovršni glagol, netvorni (procesni/stanjski) glagol, navadno v 3. osebi

kdo/kaj komu/čemu ne biti mar
To, da nima službe, se mu /kratkomalo/ žvižga.

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovar neglagolske vezljivosti