bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak] 1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
STALNE ZVEZE: bivak vreča ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivák tudi bívak -a m (á; ȋ) alp. zasilno zavetišče na prostem: postaviti, pripraviti bivak;
snežni, stalni bivak;
bivak v steni // bivakiranje: bivak v skalah je naporen; v prid. rabi: bivak vreča spalna vreča za bivakiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivák -a tudi bívak -a m (á; ȋ) |zasilno zavetišče na prostem|: alp. snežni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivák -a
m alp. zasilno zavetišče na prostem
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024
bivák -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bívak -a m
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bívak -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivák -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivák.. tudi bívak.. tudi bivák tudi bívak prvi del podr. zlož. (á; ȋ) bivákvréča tudi bívakvréča tudi bivák vréča tudi bívak vréča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivakíranje bivakíranja samostalnik srednjega spola [bivakíranje] 1. prenočevanje, čakanje na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju; SINONIMI: bivak 1.1. prenočevanje na prostem
2. ekspresivno začasna navzočnost, prisotnost koga kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivakirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivakíranje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati] 1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju1.1. prenočevati na prostem
2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivakȋrati – glej bivák
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bívak opréma -- -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivákvréča -e tudi bívakvréča -e tudi bivák vréča ~ -e tudi bívak vréča ~ -e ž (áẹ́; ȋẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bívak vréča -- -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bivák vréča -- -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dvóplástni laminát -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
iglú -ja m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
múmija Frazemi s sestavino múmija:
kot múmija,
ležáti kot múmija,
molčáti kot múmija,
negíben kot múmija,
povít kot múmija,
státi kot múmija,
súh kot múmija,
sušíti se kot múmija,
zavít kot múmija
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nočíšče -a s (í) knjiž. 1. prenočišče: pripraviti si, urediti nočišče;
nočišče na senu, pod skalo / gostilna ima tudi poceni nočišča; prosil je za večerjo in nočišče / postaviti nočišče bivak2. gostišče, hotel: nočišče lahko sprejme trideset gostov;
lastnik, osebje nočišča / gostinsko nočišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
opréma za bivakíranje -e -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
planínska postojánka -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
stálen -lna -o prid., stálnejši (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki;
stalne cene;
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno podobo ustaljeno// sestavljen iz vedno istih stvari, oseb: imeti stalen repertoar; čaj iz stalne mešanice; razstaviti stalno zbirko / stalna družba; stalno omizje 2. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: stalne naloge;
vzeti koga v stalno oskrbo;
pravica do stalne paše;
stalna zaposlitev / ustanoviti stalno komisijo; odpreti stalno avtobusno progo; dobiti stalno gledališče / stalna konferenca mest; potrdilo o stalni nesposobnosti // ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo na določenem mestu: postaviti stalen bivak; stalni mejni prehodi; stalne naprave; stalna vesoljska postaja / stalni prebivalci kraja / stalni gostje gostje, ki se mudijo, ostanejo kje dalj časa// ki je, obstaja brez konca: na svetu ni nobena reč stalna / stalne barve obstojne3. ki traja brez prekinitve, prekinitev: čutiti stalno bolečino v prsih;
živeti v stalni negotovosti;
stalna potreba po kisiku;
biti pod stalnim nadzorstvom // ekspr. zelo pogost, pogosten: naveličati se stalnih opominov; stalni prepiri ga utrujajo; zaradi stalnega vetra ga je bolela glava; stalne pritožbe delavcev 4. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa, ob vsaki priložnosti: sesti na stalni prostor ob oknu;
dobiti stalni sedež v gledališču / navesti stalno bivališče kraj, kjer se kdo naseli, da v njem stalno živi// ki je s kom v kakem odnosu dalj časa, ob vsaki priložnosti: stalni naročniki revije; stalni obiskovalci razstav / dati blago najprej stalnim odjemalcem, strankam
♦ anat. stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; ekon. stalna plača plača, ki jo prejema oseba s stalno zaposlitvijo; fiz. stalni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajni magnet; stalna deformacija deformacija, pri kateri se telo ne vrne v prvotno obliko; jezikosl. stalni naglas naglas, ki nastopa vedno na istem mestu v besedi; stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; lit. stalna pesniška oblika pesniška oblika, ki se uporablja nespremenjena že dalj časa; lov. stalna divjad divjad, ki živi stalno v istem lovišču; mat. stalni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka; stalna količina količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; ptt stalna telefonska zveza telefonska zveza, ki se lahko uporablja ne glede na čas ali v času, ko ustrezna centrala ne dela; šol. stalni učitelj nekdaj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom; vet. stalni zob zob, ki ne izpade več; voj. stalna vojska vojska, ki jo ima kaka država v mirnem časustálno prisl.:
ta drama je stalno na programu; stalno prebivati kje; stalno se pritoževati; stalno sodelovati
♦ zool. stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice; sam.: v življenju ni nič stalnega; naseliti se za stalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vréča -e ž (ẹ́) 1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega: napolniti, zavezati vrečo;
stresti krompir iz vreče;
metati, sipati v vrečo;
papirnata, platnena, polivinilna vreča;
polna, raztrgana vreča;
vreča iz jute;
padel je na tla kot vreča z iztegnjenim telesom / cementna vreča; poštna vreča / s težavo dvigniti vrečo; petdeset kilogramov težka vreča // vsebina vreče: porabiti deset vreč cementa; kupiti vrečo krompirja, moke 2. kar je po obliki podobno taki pripravi: v vrečo zašito truplo vreči v morje / obleči odejo v vrečo iz pralnega blaga v prevleko / spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem / kožna vreča organa, žleze
● evfem. držati vrečo biti soudeležen pri kraji, ropu; meče vse v eno, isto vrečo meče vse v en, isti koš; knjiž. kupiti mačka v vreči kupiti mačka v žaklju; ekspr. to stane vreče denarja zelo veliko; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
♦ alp. bivak vreča spalna vreča za bivakiranje; meteor. vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; zool. trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vréča za bivakíranje -e -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vréča za bivakíranje -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.