eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén] iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije karoten beta, iz biologije, iz farmacije provitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga] 1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj1.1. objava na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’
blógati blógam in blôgati blôgam nedovršni glagol [blógati] in [blôgati] objavljati besedila, slike, posnetke na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
ETIMOLOGIJA: ↑blog
blóger blógerja in blôger blôgerja samostalnik moškega spola [blóger] in [blôger] kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: blogar
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blogger, glej ↑blog
debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost] 1. slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilizem 1.1. slabšalno kar kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja; SINONIMI: slabšalno debilizem
1.2. slabšalno lastnost česa, da kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja
ETIMOLOGIJA: ↑debilen
hòjla medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi veselo, prijazno pritegniti pozornost
2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju veselo pozdravi koga
3. izraža, da govorec občuti veselje, presenečenje
ETIMOLOGIJA: pod vplivom ↑hoj iz hola, kar je prek nem. holla iz frc. holà, prvotno ‛stoj!’, iz ho imitativnega nastanka + là ‛tam, tja’
vídeoblóg vídeoblóga in vídeoblôg vídeoblôga samostalnik moškega spola [vídeoblók vídeoblóga] in [vídeoblôk vídeoblôga] 1. spletno mesto za objavljanje videoposnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj1.1. videoposnetek, objavljen na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. videoblog, iz ↑video + ↑blog
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blôg in blóg -a m (ȏ; ọ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja, spletni dnevnik: objaviti na blogu / avtor, pisec bloga; pisanje bloga; vsebina bloga
blôgati -am in blógati -am nedov. (ȏ; ọ̑)
pisati blog, spletni dnevnik: blogati je začel pred dobrim letom
blôger in blóger -ja m (ó; ọ́)
kdor piše blog: dobro obiskani spletni portal blogerjem utrjuje popularnost med bralci; slaven, znan bloger; zapisi blogerjev; novinar in bloger / politični bloger
blôgerka in blógerka -e ž (ó; ọ́)
ženska, ki piše blog: slavna, znana blogerka; strastna, talentirana blogerka; zapisi blogerke; novinarka in blogerka / dobro brana blogerka / modna blogerka ki piše blog o modi
írcati -am nedov. (ȋ)
komunicirati prek sistema IRC: najprej je ircal in sodeloval na forumih, nato odkril blog
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bêstič samostalnik moškega spola1. slengovsko zelo dober, najboljši prijatelj 1.1 slengovsko s komer, čimer ima kdo veliko stika, opravkov ali ga dobro pozna
línkati nedovršni in dovršni glagol1. dodajati povezavo, ki s klikom omogoča premik na določeno mesto na spletu, v računalniškem dokumentu 1.1 imeti, vsebovati tako povezavo
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
finančno-ekonomskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [finánčno-ekonómski]
KlemnovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [klêmnou̯], ženski spol [klêmnova], srednji spol [klêmnovo] in [kleménou̯], ženski spol [kleménova], srednji spol [kleménovo]
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj,
bíti na kônju,
čákati [na] prínca na bélem kônju,
délati iz mušíce kônja,
délati kot kònj,
garáti kot kònj,
močán kot kònj,
naredíti iz múhe kônja,
neúmen kàkor kònj,
prínc na bélem kônju,
vítez na bélem kônju,
zdràv kot kònj
kúra Frazemi s sestavino kúra:
bíti kot slépa kúra,
da bi te kúra bŕcnila,
da bi te kúra píčila,
da bi te kúra píknila,
hodíti s kúrami spát,
íti s kúrami spát,
kot kúra brez gláve,
kot môkra kúra,
kot políta kúra,
kot slépa kúra [zŕno],
naj kúra bŕcne kóga,
nàjti kàj kot slépa kúra [zŕno],
pisáti kot kúra,
stára kúra,
[še] kúre bi se smejále kómu/čému
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki,
čŕna píka,
dobíti čŕno píko,
dobíti píko na jezíku,
iméti čŕno píko,
iméti kóga/kàj na píki,
iméti píko na jezíku,
in píka,
mánjka [šè] píka na í,
naredíti píko,
naredíti píko na í,
ne iméti stó pík,
pa píka,
píka na í,
píko dréti,
píko odréti,
postáviti píko na í,
prislúžiti si čŕno píko,
vzéti kóga/kàj na píko,
zaslúžiti čŕno píko
rešêto Frazemi s sestavino rešêto:
bíti na rešêtu,
bíti v sítu in rešêtu,
dáti kóga/kàj na rešêto,
iméti kóga/kàj na rešêtu,
iméti spomín kot rešêto,
kot rešêto,
možgáni kóga so [kot] rešêto,
ostáti na rešêtu,
pásti skozi rešêto,
prebiti se skózi rešêto,
príti na rešêto,
správiti kàj skozi rešêto,
v rešêtu vôdo nosíti,
z rešêtom vôdo nosíti,
z rešêtom vôdo zajémati,
znájti se na rešêtu
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?
Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?
Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?
Datum v uradnih dopisihZanima me, kje je pravilno vpisati kraj in datum v uradnem dopisu, če imamo pri sporočevalcu več podatkov kot samo naslov. Ga je treba zapisati k poštni številki in kraju ali k zadnjemu navedenemu podatku? Je morda pravilno oboje?
Navajam primer:
Peter Novak
Cankarjeva ulica 5
1000 Ljubljana
040 333 555
peter.novak@gmail.com
Gruzinsko vino iz »kvevrija«Imamo vino iz/v kvevrija (glinena posoda iz Gruzije). Kako se pravilno sklanja? Našla sem oblike:
- vino iz kvevri
- vino iz kvevra
- vino iz kvevrija
Kaj je bolje: »blog« ali »spletnik«?Zanima me glede besede blog ali spletnik. Katera je v našem prostoru bolj v uporabi oziroma bolj pravilna?
Kako je prav: »univarianten« ali »univariaten«?Kaj je boljše univarianten, bivarianten, multivarianten ali univariaten, bivariaten, multivariaten?
V Gigafidi je zadetkov za obliko brez -n- več (6, 21, 36) kot z -n- (/, 13, 31), še bolj očitno pogostost oblik brez -n- je ugotoviti na spletu. Toda kronološko se mogoče kaže vedno večja sprejemljivost oz. jezikovna pravilnost oblik z -n- (temelječe na pridevniški podstavi varianten).
multivariatenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariaten&SearchIn=Allmultivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariatna&SearchIn=Allbivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=bivariatna&SearchIn=All
IN:
multivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivarianten&SearchIn=Allbivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=bivarianten&SearchIn=Allunivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=univarianten&SearchIn=All
univariatne, bivariatne, multivariatne:
- Zbrani podatki o določeni populaciji so običajno vedno obdelani z različnimi statističnimi analizami. Poznamo dve razdelitvi statističnih analiz (opisne in inferenčne), znotraj katerih ločimo tri tipe statističnih analiz (univariatne, bivariatne, multivariatne).http://www.benstat.si/blog/tipi-statisticnih-analiz
bivariantne, univariantne, multivariantne
Kako pisati tuje črke »q«, »w«, »x« in »y« s pisanimi črkami?Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami?
Merila za sprejem besed v drugo izdajo SSKJRada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?
Nizi let (»v dvajsetih, tridesetih ...«) pri izražanju starosti osebZanima me, kako je pravilno izražati nize let (na način dvajseta, trideseta,...) pri izražanju starostnih obdobij oseb.
Primer:
V svojih tridesetih je ustvaril veliko pomembnih književnih del.
Ali 'svojih tridesetih' v tem primeru oznacuje obdobje, ko je oseba imela 21-30 let ali obdobje v katerem je imela 31-40 let.
Na spletu se namreč pojavljajo različne razlage.
Pomenske razlike: »obkljukati« ali »odkljukati«Pred kratkim sem na radiu slišal voditeljico reči: »To torej lahko obkljukamo ...«, v smislu, to smo že opravili, moramo pa še ostalo (da bo vse obkljukano).
Meni se zdi bolj pravilno »odkljukati« (narediti kljukico). Kako je torej prav – morda oboje? Hvala.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Digitizacija
Sodelujem pri restavriranju slovenskih filmov. S sodelavci ugotavljamo, da se za proces pretvarjanja analognih informacij v digitalne informacije s pomočjo digitalnega orodja, ki skenira analogni zapis, uporablja termin digitalizacija , kar se nam zdi neustrezno. Ustrezen termin za omenjeni proces je po našem mnenju digitizacija . Digitalizacijo razumemo kot koriščenje (ogled, uporabo, prenos) digitiziranih vsebin. Za realizacijo digitalizacije je nujno potrebna digitizacija . Prosim za pojasnilo rabe obeh terminov.
Domorodno oglaševanje
Iščem prevod za angleški termin native advertising . To je oglaševanje, torej plačana vsebina, ki poskuša posnemati uredniške vsebine v mediju, v katerem se pojavlja, z namenom, da jo uporabnik zazna kot zanj relevantno. V slovenščini se že pojavljajo poimenovanja n ativno oglaševanje , domorodno oglaševanje in sožitno oglaševanje , pri čemer se mi prva in zadnja rešitev ne zdita ustrezni. Pridevnik nativen se v slovenščini ne uporablja, prav tako pa odnos med oglasom in preostalo vsebino v tem primeru ni sožiten , temveč parazitski . Morda bi lahko rekli, da gre za parazitsko oglaševanje ali kukavičje oglaševanje ?
Ekonomija na poziv
Zanima me, ali se že uveljavlja kako slovensko poimenovanje za angleški termin gig economy , ki označuje organizacijo dela, pri katerem delavci opravljajo začasno delo za naročnika, s katerim nimajo sklenjenega delovnega razmerja. V besedilih se pojavljata dve poimenovalni rešitvi, in sicer ekonomija na poziv in gospodarstvo z začasnimi oblikami zaposlitev .
Konfabulacija
V sodobnem času se v literarni vedi pogosto uporablja termin zgodba (tudi fabula ), ki mu angleščini najpogosteje rečejo narrative in v literarnem delu označuje dogodke, ki si smiselno sledijo. K vprašanju mu je spodbudila monografija o ustvarjalkah, ki vsebuje kratke opise njihovega življenja in dela, vendar to s stališča literarne vede niso zgodbe , saj vsebujejo tudi izrazite subjektivne elemente, interpretirajo življenje in delo ustvarjalk in kadar je na voljo premalo stvarnih podatkov, ta prazna mesta ali vrzeli zapolnjujejo s stereotipi in podatki, ki ne ustrezajo stvarnim dejstvom, tj. s konfabulacijo . Zanima me, če lahko ta termin uporabljam tudi v literarni vedi ali bi bilo bolje uporabiti kak drug termin. Lahko uporabim tudi glagol konfabulirati ?
Nadzorna ekonomija
Prosim za pomoč pri oblikovanju slovenskega poimenovanja za angleški termin surveillance economy , ki označuje vejo gospodarstva, ki podatke oz. "sledi" uporabnikov interneta izrablja za usmerjeno trženje in povečevanje dobička. Na področju varstva potrošnikov se sprejemajo ukrepi za zaščito internetnih uporabnikov pred prejemanjem takega neželenega oglaševanja. Ali bi bilo poimenovanje nadzorovalno gospodarstvo , gospodarstvo nadzora ali nadzorno gospodarstvo (po zgledu drugih terminov malo gospodarstvo , vodno gospodarstvo , energetsko gospodarstvo … ) ustrezno?
Olajševanje
Zanima me, kaj pomeni termin facilitiranje oz. kaj lahko pričakujem od osebe, ki se s tem ukvarja. Prijavila sem se namreč na delavnico, ki jo izvaja oseba, ki se ukvarja s facilitiranjem in coachingom , in ne vem, kaj lahko pričakujem.
Razpoznavanje govora
Zanima me slovenski ustreznik za angleško zvezo automatic speech recognition , ki označuje tehnologije pretvarjanja človeškega glasu iz zvočne v pisno obliko z uporabo računalniške strojne in programske tehnike. Ali je ustrezneje avtomatsko razpoznavanje govora ali samodejno razpoznavanje govora ? Prosim tudi za argumentacijo izbrane različice.
Število zadetkov: 40