Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?

Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?

Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bêstič samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + karoten
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blôg in blóg -a m (ȏ; ọ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja, spletni dnevnik: objaviti na blogu / avtor, pisec bloga; pisanje bloga; vsebina bloga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blôg -a m
GLEJ ŠE: dnevnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024

blógati blógam in blôgati blôgam nedovršni glagol [blógati] in [blôgati] ETIMOLOGIJA: blog
blôgati -am in blógati -am nedov. (ȏ; ọ̑)
pisati blog, spletni dnevnik: blogati je začel pred dobrim letom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blóger blógerja in blôger blôgerja samostalnik moškega spola [blóger] in [blôger] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blogger, glej blog

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blôger in blóger -ja m (ó; ọ́)
kdor piše blog: dobro obiskani spletni portal blogerjem utrjuje popularnost med bralci; slaven, znan bloger; zapisi blogerjev; novinar in bloger / politični bloger

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blôgerka in blógerka -e ž (ó; ọ́)
ženska, ki piše blog: slavna, znana blogerka; strastna, talentirana blogerka; zapisi blogerke; novinarka in blogerka / dobro brana blogerka / modna blogerka ki piše blog o modi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Datum v uradnih dopisih

Zanima me, kje je pravilno vpisati kraj in datum v uradnem dopisu, če imamo pri sporočevalcu več podatkov kot samo naslov. Ga je treba zapisati k poštni številki in kraju ali k zadnjemu navedenemu podatku? Je morda pravilno oboje?

Navajam primer:

Peter Novak Cankarjeva ulica 5 1000 Ljubljana 040 333 555 peter.novak@gmail.com

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost] ETIMOLOGIJA: debilen
Digitizacija
Sodelujem pri restavriranju slovenskih filmov. S sodelavci ugotavljamo, da se za proces pretvarjanja analognih informacij v digitalne informacije s pomočjo digitalnega orodja, ki skenira analogni zapis, uporablja termin digitalizacija , kar se nam zdi neustrezno. Ustrezen termin za omenjeni proces je po našem mnenju digitizacija . Digitalizacijo razumemo kot koriščenje (ogled, uporabo, prenos) digitiziranih vsebin. Za realizacijo digitalizacije je nujno potrebna digitizacija . Prosim za pojasnilo rabe obeh terminov.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Domorodno oglaševanje
Iščem prevod za angleški termin native advertising . To je oglaševanje, torej plačana vsebina, ki poskuša posnemati uredniške vsebine v mediju, v katerem se pojavlja, z namenom, da jo uporabnik zazna kot zanj relevantno. V slovenščini se že pojavljajo poimenovanja n ativno oglaševanje , domorodno oglaševanje in sožitno oglaševanje , pri čemer se mi prva in zadnja rešitev ne zdita ustrezni. Pridevnik nativen se v slovenščini ne uporablja, prav tako pa odnos med oglasom in preostalo vsebino v tem primeru ni sožiten , temveč parazitski . Morda bi lahko rekli, da gre za parazitsko oglaševanje ali kukavičje oglaševanje ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ekonomija na poziv
Zanima me, ali se že uveljavlja kako slovensko poimenovanje za angleški termin gig economy , ki označuje organizacijo dela, pri katerem delavci opravljajo začasno delo za naročnika, s katerim nimajo sklenjenega delovnega razmerja. V besedilih se pojavljata dve poimenovalni rešitvi, in sicer ekonomija na poziv in gospodarstvo z začasnimi oblikami zaposlitev .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

finančno-ekonomski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
finančno-ekonomska finančno-ekonomsko pridevnik
finančni in ekonomski
IZGOVOR: [finánčno-ekonómski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Gruzinsko vino iz »kvevrija«

Imamo vino iz/v kvevrija (glinena posoda iz Gruzije). Kako se pravilno sklanja? Našla sem oblike:

  • vino iz kvevri
  • vino iz kvevra
  • vino iz kvevrija

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

hòjla medmetETIMOLOGIJA: pod vplivom hoj iz hola, kar je prek nem. holla iz frc. holà, prvotno ‛stoj!’, iz ho imitativnega nastanka + ‛tam, tja’
írcati -am nedov. (ȋ)
komunicirati prek sistema IRC: najprej je ircal in sodeloval na forumih, nato odkril blog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Kaj je bolje: »blog« ali »spletnik«?

Zanima me glede besede blog ali spletnik. Katera je v našem prostoru bolj v uporabi oziroma bolj pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Kako je prav: »univarianten« ali »univariaten«?

Kaj je boljše univarianten, bivarianten, multivarianten ali univariaten, bivariaten, multivariaten?

V Gigafidi je zadetkov za obliko brez -n- več (6, 21, 36) kot z -n- (/, 13, 31), še bolj očitno pogostost oblik brez -n- je ugotoviti na spletu. Toda kronološko se mogoče kaže vedno večja sprejemljivost oz. jezikovna pravilnost oblik z -n- (temelječe na pridevniški podstavi varianten).

multivariatenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariaten&SearchIn=Allmultivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariatna&SearchIn=Allbivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=bivariatna&SearchIn=All

IN:

multivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivarianten&SearchIn=Allbivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=bivarianten&SearchIn=Allunivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=univarianten&SearchIn=All

univariatne, bivariatne, multivariatne:

  • Zbrani podatki o določeni populaciji so običajno vedno obdelani z različnimi statističnimi analizami. Poznamo dve razdelitvi statističnih analiz (opisne in inferenčne), znotraj katerih ločimo tri tipe statističnih analiz (univariatne, bivariatne, multivariatne).http://www.benstat.si/blog/tipi-statisticnih-analiz

bivariantne, univariantne, multivariantne

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Kako pisati tuje črke »q«, »w«, »x« in »y« s pisanimi črkami?

Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Klemnov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Klemnova Klemnovo in Klemenov Klemenova Klemenovo pridevnik
IZGOVOR: [klêmnou̯], ženski spol [klêmnova], srednji spol [klêmnovo] in [kleménou̯], ženski spol [kleménova], srednji spol [kleménovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Konfabulacija
V sodobnem času se v literarni vedi pogosto uporablja termin zgodba (tudi fabula ), ki mu angleščini najpogosteje rečejo narrative in v literarnem delu označuje dogodke, ki si smiselno sledijo. K vprašanju mu je spodbudila monografija o ustvarjalkah, ki vsebuje kratke opise njihovega življenja in dela, vendar to s stališča literarne vede niso zgodbe , saj vsebujejo tudi izrazite subjektivne elemente, interpretirajo življenje in delo ustvarjalk in kadar je na voljo premalo stvarnih podatkov, ta prazna mesta ali vrzeli zapolnjujejo s stereotipi in podatki, ki ne ustrezajo stvarnim dejstvom, tj. s konfabulacijo . Zanima me, če lahko ta termin uporabljam tudi v literarni vedi ali bi bilo bolje uporabiti kak drug termin. Lahko uporabim tudi glagol konfabulirati ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj, bíti na kônju, čákati [na] prínca na bélem kônju, délati iz mušíce kônja, délati kot kònj, garáti kot kònj, močán kot kònj, naredíti iz múhe kônja, neúmen kàkor kònj, prínc na bélem kônju, vítez na bélem kônju, zdràv kot kònj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

kúra Frazemi s sestavino kúra:
bíti kot slépa kúra, da bi te kúra bŕcnila, da bi te kúra píčila, da bi te kúra píknila, hodíti s kúrami spát, íti s kúrami spát, kot kúra brez gláve, kot môkra kúra, kot políta kúra, kot slépa kúra [zŕno], naj kúra bŕcne kóga, nàjti kàj kot slépa kúra [zŕno], pisáti kot kúra, stára kúra, [še] kúre bi se smejále kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

línkati nedovršni in dovršni glagol

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Merila za sprejem besed v drugo izdajo SSKJ

Rada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Nadzorna ekonomija
Prosim za pomoč pri oblikovanju slovenskega poimenovanja za angleški termin  surveillance economy , ki označuje vejo gospodarstva, ki podatke oz. "sledi" uporabnikov interneta izrablja za usmerjeno trženje in povečevanje dobička. Na področju varstva potrošnikov se sprejemajo ukrepi za zaščito internetnih uporabnikov pred prejemanjem takega neželenega oglaševanja. Ali bi bilo poimenovanje nadzorovalno gospodarstvo , gospodarstvo nadzora ali nadzorno gospodarstvo (po zgledu drugih terminov malo gospodarstvo , vodno gospodarstvo , energetsko gospodarstvo … ) ustrezno?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Nizi let (»v dvajsetih, tridesetih ...«) pri izražanju starosti oseb

Zanima me, kako je pravilno izražati nize let (na način dvajseta, trideseta,...) pri izražanju starostnih obdobij oseb.

Primer: V svojih tridesetih je ustvaril veliko pomembnih književnih del.

Ali 'svojih tridesetih' v tem primeru oznacuje obdobje, ko je oseba imela 21-30 let ali obdobje v katerem je imela 31-40 let.

Na spletu se namreč pojavljajo različne razlage.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Olajševanje
Zanima me, kaj pomeni termin facilitiranje oz. kaj lahko pričakujem od osebe, ki se s tem ukvarja. Prijavila sem se namreč na delavnico, ki jo izvaja oseba, ki se ukvarja s facilitiranjem in coachingom , in ne vem, kaj lahko pričakujem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki, čŕna píka, dobíti čŕno píko, dobíti píko na jezíku, iméti čŕno píko, iméti kóga/kàj na píki, iméti píko na jezíku, in píka, mánjka [šè] píka na í, naredíti píko, naredíti píko na í, ne iméti stó pík, pa píka, píka na í, píko dréti, píko odréti, postáviti píko na í, prislúžiti si čŕno píko, vzéti kóga/kàj na píko, zaslúžiti čŕno píko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Pomenske razlike: »obkljukati« ali »odkljukati«

Pred kratkim sem na radiu slišal voditeljico reči: »To torej lahko obkljukamo ...«, v smislu, to smo že opravili, moramo pa še ostalo (da bo vse obkljukano). Meni se zdi bolj pravilno »odkljukati« (narediti kljukico). Kako je torej prav – morda oboje? Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

rešêto Frazemi s sestavino rešêto:
bíti na rešêtu, bíti v sítu in rešêtu, dáti kóga/kàj na rešêto, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti spomín kot rešêto, kot rešêto, možgáni kóga so [kot] rešêto, ostáti na rešêtu, pásti skozi rešêto, prebiti se skózi rešêto, príti na rešêto, správiti kàj skozi rešêto, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, znájti se na rešêtu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

svínja Frazemi s sestavino svínja:
délati s kóm/čím kot svínja z méhom, metánje bíserov [svínjam], metáti bísere svínjam, pijàn kot svínja, pristáti kómu kot svínji sêdlo, ravnáti s kóm/čím kot svínja z méhom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

vídeoblóg vídeoblóga in vídeoblôg vídeoblôga samostalnik moškega spola [vídeoblók vídeoblóga] in [vídeoblôk vídeoblôga] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. videoblog, iz video + blog
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Število zadetkov: 39