a m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c

b m, F2, elementum, tudi ti puſtobi, a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c

c m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy a, b, c

cagovanje s, F4, C. est rarò in usu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje; consternatio, preſtraſhenîe, zagovanîe; desperatio, zaglivoſt, zagovanîe; pavor, ſtráh, groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe

cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka

cerkov1 ž, F22, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; adytum, enu ṡkrivnu meiſtu v'Cerqui; aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue, et alia similia; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gerṡhki deṡheli; arula, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; coemiterium, britof, kir ſe pokopavajo per cerquah; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; fanum, ena Cerkou; fanum expilare, Cerkou obrupati; Lauretum, Loret Cerkou Mariae Divize pod Racanatam; moschea, turṡka Cerkou; paganalia, -orum, vaſnu Cerqve ṡhegnanîe; Pantheon, la Rotonda, ta ſtara okrogla Cerkou v'Rimi; penetrale, -lis, vel Penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; pinna templi, verh, tu narviſhe per Cerqui. Luc:4; quaestor, -oris, tá kateri pobera ṡa voiṡzhake, ali ṡa Cerque; Q. vix est in usu, praeter Buque, Cerque, quae verba etiam per K. ordinarie scribuntur; synagoga, -ae, ṡbiraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; templum, -li, Cerkou, Tempel

cesar m, F4, aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue, et alia similia, ut Caeſsar, Capitan, etc:; imperator, ceſsar: ali kateri ima obláſt ṡavkaṡati; imperatorius, -a, -um, kar enimu Ceſſarju, ali ṡavkaṡavzi ſliſhi; perduellio, -onis, en perſeṡhni ſovraṡhnik ſvoiga Ceſſarja, kraila, ali Firṡhta

čebela ž, F18, apes, apicula, zhibela, zhibeliza; bombilare, brenzhati kakòr zhibele; bombilatio, zhibèl brenzhanîe; bombus apium, brenzhanîe teh zhibèl, kebrou; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cerinthe, enu ṡeliṡzhe, kateru zhibele lubio; C. est raro in uſu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje, zhebella; examen apum, en roi zhibèl; fucus, divja neprava zhibela; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; propolis, -lis, v'zhibelnem panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena; spiculum, tudi ṡhelu per zhibellah; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl; uva apum, ena gruzha zhibèl; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella

element m, F2, aether, Nebú, lúft, ta Element: ṡlaſti tega ognîa; elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi: tudi ti puſtobi a, b, c

gosje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, colchicum authumnale zhmerika Herbstzeitlose ushivz, gosije, gosler Hacquet podlesk impro[?]; glej opombo pri geslu čmerika [Prim. Plet.I., 235: gôsje, n. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C.(?). Cafov vir je tako preverjen.]

kadilo s, F5, C. est raro in usu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zagovanje, zhebella, kadillu, kardelu; imensum, kadilu; thus, -ris, verih, kadilu; thymiateria, s'ṡlata poſſoda ṡa draga kadila. 2.Par:4.v.22; tus, vel thus, vèrih kadilu

kapa ž, F14, capitium, en klabúk, kapa, kuta, maniṡhki capúz; caſsis, -dis, vel caſsida, ṡheléṡna kappa, zhelada; cidaris, -ris, turbán, turṡhki klabúk, kapa, inu teh Perſianerjou; conoides, conus, tá narṡguraniſha ſhpiza na ṡheleṡni kapi; cucullus, kappa, ẛhkernizel, maniṡhka kappa, en verzh; cydaris, eniga ṡhkoffa kappa. 2.Esdr:ṡ; galerus, -ri, en klabúk, ali kapa; infula, eniga ṡhkoffa kapa, ṡhkoffja kapa; K. saepe accipitur pro C. ut krona, kapa, kamra; mitra, -ae, ṡhkofia kapa; tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu kraili noſſili

krona1 ž, F9, adorea, -ae, hvala, zháſt, vitiẛhka krona, junazhka zháſt; anadema, krona, ali drugi zir na glavi; cerastes, vel cerastis, kazha s'rogmy, ali s'krono, roglata kazha, modras; corona, krona; crona. Corona, tudi krona, anadema, kranzil; diadema, kraileva krona; diadematus, -a, -um, s'krailevo krono kronan; K. saepè accipitur pro C. ut krona, kapa, kamra

mlahov (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., F2, tepidè, mlahov Hyp.428; tepidus, -a, -um, toſhliu. mlahov Hyp. Th. K. c.25. [str. 15, 7.: ali en mlahov inu sanikern zhlovik, imá nadlúge zhes nadlúge]

pedipsa (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, supplicium, -cÿ, pedipsa, pedipsanje Verant. [Beseda je samo v starejših virih hrvaških dalmatinskih piscev, Verantius, Dict. 1595, je nima.]

pedipsanje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, supplicium, -cÿ, pedipsa, pedipsanje Verant. [103: Supplicium, Leyb-straaff, Pedipßanye; str. 5: Afflicatio, Trübſal, Pedipßanye]

prepeluca (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, papaver prepeluze Scopoli [314: Papaver. Carniol. Perpeluze; v seznamu Nom. Carn. Perpeluze. – Osnova popačenih imen Perpeluze, prepeluze je pravilno ime purpelica. Pri tem je zanimivo, kar je zapisal zdravnik H. C. Schlegel (1772–1839) v knjigi Reise durch einige Theile vom mittäglichen Deutschland und dem Venetianischen, Erfurt 1798, 393 (Kärnthnische Provinzial=Ausdrücke): Pupelitzen = sehr roth werden, von den Klatschrosen (Flor. papav. rhoead), die hier Pupelitzen gennant werden.]

puštob m, F9, blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; compositor, tá kateri v'kúp ṡklada puſhtobe v'drukarÿ; elementum, tudi ti puſ[h]tobi, a, b, c; gramma, -tis, en puṡhtob v'piſmi; littera, -ae, puṡhtob; sigma, -tis, ena miṡa, per kateri more nyh ſheſt ſedéti, ſturjena kakòr letá Σ garzki[!] puṡhtob; syllaba, -ae, ṡapopadenîe nékuliku puṡhtobu k'eni ṡhtimi, en glid puṡhtobou; tetragramaton, ṡhterih puſhtobou