eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti] FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
tramínec tramínca samostalnik moškega spola [tramínəc] STALNE ZVEZE: dišeči traminec
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Traminer po kraju Tramin na Južnem Tirolskem - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

amónijak in amóniak -a m (ọ̑)
brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amonijaku
aromáten -tna -o prid. (ȃ)
zastar. blago dišeč, vonjav: aromaten gozdni zrak
benzóa -e ž (ọ̑)
dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi
blág -a -o prid., blážji (ȃ ā)
1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom
2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde; njen blagi glas; blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina / blaga smrt evtanazija
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo; letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici
blagodúh1 -a m (ȗ)
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les1:
bobrovína -e ž (í)
1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine
2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo
brìn brína m (ȉ í)
zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin; žgati brin; bodeč brin
♦ bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina
cvét -a m, mn. cvéti in cvetôvi (ẹ̑)
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
♦ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
čéšpljevec -vca m (ẹ́)
1. slivovka: dišeč in piten češpljevec
// češpljev kompot: češpljevec iz suhih češpelj
2. pog., ekspr. bojazljiv, neodločen človek: vsi ste sami češpljevci
dehtív -a -o [dəhtiv- tudi dehtiv-] prid. (ī í) knjiž.
1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči
2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje
dišáti -ím nedov. (á í)
1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši
// oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po dimu; vino diši po sodu; brezoseb. v sobi je dišalo po jabolkih
● ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen
// evfem. zaudarjati, smrdeti: salama že diši; brezoseb. iz ust mu diši
2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: ta beseda diši po čitalniški dobi; zavračal je vse, kar je dišalo po razkošju; brezoseb.: diši po snegu; že takrat je močno dišalo po vojni
3. z dajalnikom vzbujati željo, mikati: cigareta mu še nikoli ni tako dišala; hudo je bolan, saj mu še vino ne diši / ekspr.: delo mu ne diši; ni mu dišalo, da bi šel v mesto
4. preh., zastar. vohati, duhati: mačka diši miš
fosfín -a m (ȋ)
kem. strupen, po česnu dišeč plin, spojina fosforja in vodika: spontano vnetje fosfina
gálban -a m (ȃ)
knjiž. dišeč smolast izcedek iz perzijskih in afriških kobulnic: prodajali so galban in redke dišave
kadílo -a s (í)
1. smolast izcedek nekaterih tropskih dreves, ki pri tlenju oddaja dišeč dim: prižigati, zažigati kadilo / skozi cerkvena vrata je zadišalo po kadilu / dišeče kadilo
● ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga
2. kadivo: kupiti različna kadila
kalikánt -a m (ā)
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les
lés1 -á stil. -a m (ẹ̑)
1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve
2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo
3. gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje
4. nav. mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike
● um. žarg. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica
♦ agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze
omámen -mna -o prid. (á ā)
ki povzroča omamo: omamna pijača / omamni pogledi
// ekspr. močno, prijetno dišeč: omamno cvetje / omamen duh, vonj
omamljív -a -o prid. (ī í)
omamen: omamljiva pijača / omamljive besede
// ekspr. močno, prijetno dišeč: omamljive vrtnice
pridišáti -ím dov. (á í)
prijetno dišeč se pojaviti: akacije so pridišale v sobo; pečenka je pridišala skozi priprta vrata; brezoseb. iz kuhinje je prijetno pridišalo
razdišáti se -ím se dov. (á í)
1. prenehati dišati: rože v vazi so se hitro razdišale / če škatla ni dobro zaprta, se kava razdiši
2. dišeč se razširiti: vonj njenega parfuma se je razdišal po sobi
sándal1 -a m (ȃ)
tropsko drevo ali zelo trd, dišeč les tega drevesa:
smrdljív -a -o prid. (ī í)
ki smrdi: smrdljiv tobak; smrdljiva gnojnica; smrdljiva mlakuža / končno so se izselili iz te smrdljive doline / kot psovka ti gnida smrdljiva
♦ bot. smrdljivi bezeg neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus; smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina; smrdljiva pasja kamilica rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi, Anthemis cotula
sopúh -a m (ȗ)
1. topel zrak, poln vidnih hlapov: sopuh se je kadil, uhajal skozi odprta okna; iz nosnic je živali uhajal topel sopuh / iz brazd se je dvigal dišeč sopuh / njegova pljuča so dobivala le tobakov dim in alkoholni sopuh alkoholne hlape; sopuh oglja dim
2. star. neprijeten vonj, zadah: širiti jedek, kiselkast sopuh; vinski sopuh iz pijanca; vonj dišav se je mešal z ostrim sopuhom teles
3. knjiž. prosojna, rahla meglica: opazovati sopuh vlage v zraku; izgine kot sopuh / čelo kolone se je izgubilo v lahnem sopuhu / sopuh plavajočih snežink
● zastar. vroč sopuh iz peči tok toplote
šampón -a m (ọ̑)
kemično sredstvo navadno za umivanje las, lasišča: uporabljati šampon; umiti si lase s šamponom; dišeč šampon / suhi šampon škrobna snov za razmastitev las brez umivanja z vodo; šampon za pranje avtomobilov
vonjàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. prijetno dišeč: vonjave snovi; sveže pokošena trava je vonjava / vonjave cigarete / vonjavi julijski dnevi
vonjív -a -o prid. (ī í)
knjiž. prijetno dišeč: vonjivi cveti; vonjive jedi na mizi so že vabile; vonjivo kadilo / vonjiva toplota mleka
vonljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. prijetno dišeč: vonljivi cveti / vonljivo milo

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

aromátičen -čna -o; bolj ~ (á) ~ čaj |prijetno dišeč|
aromátični -a -o (á) ~e snovi
aromátičnost -i ž, pojm. (á)
blágo nač. prisl. bláž(j)e (á/ȃ; á/ȃ) ~ opomniti koga; ~ dišeč zrak; ~ valovita pokrajina
dišèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) prijetno ~
dišéči -a -e (ẹ́) ~a sol
vonjàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) neobč. ~ cvet prijetno dišeč
vonjávost -i ž, pojm. (á) neobč.
vonjív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) neobč. ~ cvet prijetno dišeč
vonjívost -i ž, pojm. (í) neobč.

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

dišèč -éča -e prid.
ki oddaja prijeten vonj
SINONIMI:
zastar. aromaten, knj.izroč. aromatičen, zastar. dehtiv, knj.izroč. vonljiv, knj.izroč. vonjav, knj.izroč. vonjiv
razdišáti se -ím se dov.
1.
prenehati dišati
SINONIMI:
knj.izroč. izdišati se, knj.izroč. razdehteti se, knj.izroč. zdišati se
2.
dišeč se razširiti
SINONIMI:
knj.izroč. razdehteti se

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arọ̑ma -e ž
citrọ̑na -e ž
ozọ̑n -a m

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mirodija

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.
díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dihéten -tna -o prid. dišeč: Drevje je pa zdihétnim cvetjom oklajeno BJ 1886, 17
díšati -ím nedov. dišati: Goſypodne, 'ze disí KŠ 1771, 305; niháj, ka ti nedisí KOJ 1845, 36
dišéči -a -e dišeč: dissécsi KOJ 1833, 172; kak disécsi liliom KOJ 1845, 89; vu vöri disécsega áldova KŠ 1771, 161; Zdisécsim olijom BKM 1789, 7
díšaven -vna -o prid. dišeč, dehteč: Semen je močno dišavno AI 1878, 51
díšni -a -o prid. dišeč: Po lépom, disnom cvêticsi KAJ 1870, 127
vònjasti -a -o prid. dišeč ali smrdeč: Szagos; lepou, ali grdou dissécsi, vonyaszti -a -o KOJ 1833, 172

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dišati glagol

PRIMERJAJ: dišejoč, dišeč

dišeč deležnik

PRIMERJAJ: dišati

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

diseč, disseč gl. dišeč 
dišeč del., F31, acesis, -sis, enu ṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe; ambrosia, tudi enu lipú diſſezhe ṡeliṡzhe; ambrosius, -a, -um, lipú diſſezhi; fragrans, lipú diſhèzh; nardus, -di, vel spicanardus, ſpikanarda, lipú diſezhe roṡhe; odorifer, -ra, -rum, dobru inu lipú diſhèzh; olens, diſhezhi; odorus, -a, -um, dobru diſhezh; onyx, en lipú diſſezhi parkil; ozymum, -mi, vſá ṡhlaht lipú diſſezha ṡeliṡzha; rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu, inu diſezhe drevze; samsucus, -ci, majarón, lipú diſſezhe ṡeliṡzhe; vinum fragrans, lipú diſezhe vinu

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dišeč -a prid. dišeč: kaku velikn minie bò mogla ta lepu deshezha im. ed. ž roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha im. ed. ž G. Bogu, inu Angelom Nebeskem ratala ǀ Kakor enu reslitu lepu dishezhe im. ed. s olje ǀ sa volo nje lepu dishezhiga rod. ed. s oblazhila ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu daj. ed. s olju ǀ Danaſſ ta nebeſki Phenix ſe je poloshil v' tu lepu deshezhe tož. ed. s, inu v' zhiſtu gnesdu ǀ dishezhe tož. ed. s maſilu je reſlila ǀ je bila pernesla lepu diſezhe tož. ed. s maſſilu ǀ s' lepu dishezhim mest. ed. s kadilam kadili ǀ de bi tu S. Reshnu Tellu pomasale s' dobru dishezham or. ed. s maſilam ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe tož. mn. ž roſhize perneſla ǀ prezej grè inu te nar lepshideshezhe +tož. mn. ž vejize vkupaj sbere ǀ je puſtil te ner lepshi deshezha tož. mn. s driveſſa, inu sheliszha naſſadit
dušeč -a prid. dišeč: Perglihaio Mario Divizo … Enimu lepù dushezhmu daj. ed. m bolsamu ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi tož. ed. m dol. bolſom ǀ nyh dushe pred Bugam ſo lepu dushezhe im. mn. ž ǀ ſturite, de vaſhe dushe bodo pred Bugam lepu dushezhe im. mn. ž

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

diseč gl. dišeč ♦ P: 3 (TC 1555, TT 1557, TT 1581-82)
dišeč del. ♦ P: 9 (TC 1555, TT 1557, TL 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)
dobrudišeč gl. dišeč, dobro ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

diseč
GLEJ: dišeč
dišec
GLEJ: dišeč
dišeč -a -e pridevnik
1. ki oddaja, daje določen, navadno prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišeč
2. ki je tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
dobrudišeč
GLEJ: dišeč, dobro2

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ámbra -e ž
aromat. --
cíbet -a m
kastóreum -a m
labdánum -a m
móšus -a m
stíraks -a m

Botanični terminološki slovar

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

entomofílni cvét -ega -a m

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dišati ► ˈdiːšat ˈdišiːn nedov.
kadilo ► kaˈdiːlȯ -a s
pridišati ► pr̥ˈdiːšat -ˈdišin dov.
Število zadetkov: 71