Tiskanje

dobrodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave: dobrodušen človek / govorila je z dobrodušnim nasmehom; dobrodušen obraz / dobrodušna šala

dobrodúšno

prisl.:

dobrodušno spregovoriti

dobrodušno vesel značaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika