doplačílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se dobi za doplačilo: naročniki lahko prejmejo poleg rednih še dve doplačilni knjigi
♦ ptt doplačilna znamka posebna, dodatna znamka v dobrodelne namene
doplačílo -a s (í)
kar se doplača: doplačilo davka / za doplačilo bodo naročniki prejeli še eno knjigo
pridàv -áva m (ȁ á) 1. zastar. dodatek: pijača brez dražilnega pridava 2. nar. dolenjsko doplačilo, zlasti pri zamenjavi: ni hotel menjati volov z njim, ker bi dobil premalo pridava
● nar. gorenjsko lilo je in za pridav še treskalo za nameček