bájtni -a -o prid. (ȃ) rač.
ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E bájt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bázaSSKJ -e ž (ā)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cónaSSKJ -e ž (ọ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

diafrágma -e ž (ȃ) 
  1. 1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino, prepona: diafragma se širi in krči
  2. 2. med. opna na kovinskem obročku, ki zapira spermijem dostop v maternico: uporabljati diafragmo
    ♦ 
    elektr. prepustna opna, ki loči v elektrolitski celici anodni del od katodnega; fiz. priprava v optičnih aparatih za omejevanje svetlobnega curka; zaslonka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dostòp -ópa (ȍ ọ́) 
  1. 1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni
  2. 2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo dostop v mesto; z žičnico je dostop na vrh zelo olajšan
    // dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: vsak nima dostopa v pisarno; občinstvo ima prost dostop v sodno dvorano / učenci imajo v svoji knjižnici dostop do vseh knjig jih lahko dobijo, si jih izposodijo; pren. široko okno omogoča soncu in zraku dostop v sobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dostòpSSKJ -ópa m (ȍ ọ́)
možnost, pravica uporabe česa: klicni dostop; širokopasovni dostop; dostop do interneta; dostop na daljavo; Živimo v informacijski dobi, imamo tehnologijo, ki nam omogoča dostop do podatkov E (↑)dostopíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dostopôvni -a -o prid. (ȏ)
ki je v zvezi z dostopom: dostopovno omrežje; Boljša rešitev v okolju z več uporabniki je uporaba tako imenovanih dostopovnih točk, ki so nekakšni razdelilniki prometa E (↑)dostòp

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E é- + (↑)póšta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

é-póštni -a -o prid. (ẹ̄-ọ̑)
ki je v zvezi z e-pošto; e-mail2 e-poštni naslov; e-poštni predal; Tipičen uporabnik se vsak dan srečuje z množico gesel: za dostop do računalnika, e-poštnega strežnika za prebiranje e-pošte, zbirk podatkov, spletnih strani, različnih forumov itd. E é- + (↑)póšta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

é-šóla -e ž (ẹ̄-ọ̑)
šola, ki poleg svoje osnovne dejavnosti izvaja še program računalniškega opismenjevanja, omogoča dostop do interneta, uporabo e-pošte in drugih storitev: Vsi smo se zelo trudili in e-šola z računalniško učilnico je velika pridobitev E é- + (↑)šóla1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

é-tóčka -e ž (ẹ̄-ọ̑)
prostor, ki omogoča javen dostop do interneta: Razvojna agencija Mirnske doline je lani pridobila sredstva za postavitev prve javne e-točke v tej dolini E é- + (↑)tóčka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

hêkerstvo -a in hékerstvo -a s (é; ẹ́)
pojavljanje hekerjev in njihova dejavnost: Da je slovensko računalniško hekerstvo dobro razvito, kaže primer zlorab uporabniških imen in gesel za dostop na internet E hêker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

infomát -a m (ȃ)
avtomat za dostop do različnih podatkov ter opravljanje nekaterih upravnih in drugih nematerialnih storitev: postaviti infomat; infomat z zaslonom na dotik; omrežje infomatov; Storitve, ki jih infomati ponujajo, so praktične informacije o zakonih, pridobivanju dokumentov, konzulatih, delu vlade, projektih E ínfo… + (↑)(avto)mát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ínternét1 -a m (ȋ-ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje (1), medomrežje (1): širokopasovni internet; uporabniki interneta; dostop do interneta; Naslednje leto, ko bo mogoče na podlagi elektronskega podpisa preveriti verodostojnost pošiljatelja, bomo lahko izpolnjen obrazec poslali kar prek interneta
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; medmrežje (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: deskanje po internetu; Na tisoče navdušencev na internetu razvija gigantsko enciklopedijo, prodajno uspešnico, ki je tako rekoč zastonj E agl. internet, skrajšano iz internetwork iz (↑)inter… + network 'omrežje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

jášek -ška (ȃ) navpičen ali zelo strm cevast prostor, zlasti za dostop do česa pod površjem: izkopati jašek; betonski jašek; pokrov za jašek / redko na mizi je bil jašek za črnilnik vdolbina
// tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: rudarji se zbirajo ob jašku; spustiti se po jašku v rudnik; opuščeni jaški; dno, globina jaška
// navadno s prilastkom tak prostor v stavbi za komunikacije, odvajanje ali dovajanje česa: v načrtu predvideti jaške / jašek za dvigalo; jašek za smeti
♦ 
agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; geol. sondažni jašek ki se izkoplje za raziskovanje zgradbe in sestave kamnin; grad. inštalacijski jašek za vse napeljave v stavbi; kletni jašek za dovajanje svetlobe ali za spravljanje stvari iz kleti ali vanjo; svetlobni jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe; metal. jašek del peči, navadno v obliki pokončnega valja, v katerega se da vložek; mont. izvozni jašek za spravljanje rude, premoga iz rudnika; ptt kabelski jašek za dostop h kabelskim kanalizacijskim cevem; teh. revizijski jašek za dostop h kaki napeljavi; servisni jašek revizijska jama; zračni jašek za dovajanje svežega zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kábelskiSSKJ -a -o prid. (á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kíberkavárna -e in kíber kavárna -- -e in cyber kavárna -- -e cit. [sájbər] ž (í-ȃ; á, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kibernetična kavarna, kibernetska kavarna: Pri rabi javnih računalnikov, na primer v kiberkavarnah, je treba biti pazljiv E kíber… + (↑)kavárna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kibernétičniSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetski: kibernetična galerija; Zaradi najrazličnejših projektov se iz kibernetične ravnine končno oblikuje poduhovljen kibernetični prostor E (↑)kibernétika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kibernétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetični: kibernetski kriminal; Če se bo poskus posrečil, kibernetske volitve v prihodnje ne bodo potekale le na lokalni ravni, ampak tudi na nacionalni in celo na evropski E (↑)kibernétika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kiberščák -a m, člov. (á) rač. žarg.
kdor pogosto uporablja internet: Kiberščakom so zdaj na voljo le še kratki povzetki oziroma uvodi k posameznim geslom, za dostop do popolne vsebine pa je treba plačati naročnino E kíber

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kipélen -lna -o prid. (ẹ̑) agr. nanašajoč se na alkoholno vrenje: kipelne glivice / kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

klančína -e ž (í) 
  1. 1. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: sezidati klančino / bočna klančina
  2. 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: pozno ponoči je čez klančino prišlo krdelce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

klícniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

komunikácija -e ž (á) 
  1. 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji
  2. 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje
  3. 3. publ. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

kòš kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó) 
  1. 1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo
    // koš stelje / oprtni koš; koš za listje
    // v zvezi gnojni koš voz s košu podobno napravo: gnojni koš sta vlekla dva vola
  2. 2. manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir: raztrgal je pismo in ga vrgel v koš / koš za papir, smeti
  3. 3. pletena posteljica za dojenčka: otrok je v košu lepo zaspal
  4. 4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbočiti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem
  5. 5. šport., pri košarki naprava z obročem in mrežo, ki nima dna, v katero se meče žoga: žoga je padla v koš / metati, streljati na koš / skoki pod domačim in tujim košem
    // dejstvo, da pride žoga v to napravo: dati koš; tekmovalci so dosegli sto košev
  6. 6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana ploščad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu
  7. 7. žarg., mont. košu podobna kabina dvigala pri rudniku; kletka: v jamo se spuščajo v ozkem košu / dvigalni koš
  8. 8. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prinesla je cel koš novic; pošilja mu koš poljubčkov / poznal je na koše dovtipov zelo veliko
    ● 
    ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. problema ne sodita v isti koš nista enaka; ekspr. meče vse v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
    ♦ 
    agr. koš del stiskalnice, v katerega se da drozga; čeb. koš pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; gozd. (drevesni) koš drevo z gostimi, bujno razraščenimi vejami, katerega spodnje segajo do tal; teh. sesalni koš mreža, ki zapira trdnim primesem dostop v sesalno cev črpalke; zool. koš zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

legitimácija -e ž (á) 
  1. 1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica: nimam pri sebi legitimacije; izdati komu legitimacijo; na zahtevo pokazati legitimacijo / miličnik je zahteval od njega legitimacijo zahteval, da pokaže legitimacijo; nalepiti fotografijo v legitimacijo / članska, novinarska, partijska, sindikalna legitimacija; osebna legitimacija ki dokazuje istovetnost osebe; osebna izkaznica; pren. kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode
  2. 2. publ. usposobljenost, upravičenost, pravica: za to službo nima potrebne legitimacije; zaradi prestopka je izgubil legitimacijo, da zastopa svoje tovariše; človek s tako znanstveno legitimacijo ima dostop na vse univerze
    ♦ 
    jur. aktivna legitimacija upravičenost biti tožnik; pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; legitimacija otroka pozakonjenje, pozakonitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

lepljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki ima lepilno lastnost, moč: lepljiv premaz; lepljiva snov, tekočina; lepivo ni več lepljivo; premalo lepljiv; lepljiv kot smola
    // ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej: kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico; lepljivo blato / ekspr. lepljiva vlaga; pren., ekspr. gledati koga z lepljivim pogledom
  2. 2. tak, kot bi bil namazan z lepilom: lepljivi bonboni, sadeži; ta žival ima lepljiv jezik; lepljivi listi rastline; od medu, sadja lepljive dlani / biti lepljiv po prstih
    ● 
    ekspr. zrak je bil vroč in lepljiv težek za dihanje
    ♦ 
    agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; bot. lepljiva kadulja lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia glutinosa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

magnétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

medmréžje -a s (ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medomrežje (1), net: elektronsko medmrežje; svetovno medmrežje; dostop do medmrežja; Z nenehnim širjenjem števila uporabnikov svetovnega računalniškega omrežja – interneta oziroma medmrežja – vsak dan vznikajo tudi najrazličnejši informativni servisi
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medmrežju; uporabniki medmrežja; Občinska volilna komisija mestne občine Slovenj Gradec je preverila razširjenost medmrežja E po zgledu agl. internet iz (↑)mréža

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medmrežje (1), net: dostop do medomrežja; povezovanje ljudi v svetovno računalniško medomrežje; Internet ali po slovensko medomrežje je danes gotovo najbolj razširjeno sredstvo za računalniške komunikacije na daljavo
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja; Če nekaj podjetij medsebojno poveže svoje intranete, nastane internet, medomrežje, ne pa tudi Internet E po zgledu agl. internet iz (↑)med… + (↑)omréžje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

namízjeSSKJ -a s (ȋ)
navidezna delovna površina grafičnega uporabniškega vmesnika na računalniškem zaslonu z ikonami; desktop: shraniti datoteko na namizje; različica slovenskega namizja; dostop do namizja na daljavo; Površini zaslona, kjer je grafično predstavljeno celotno okolje, rečemo namizje (desktop) E iz na mízi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

navòz -ôza (ȍ ó) 
  1. 1. glagolnik od navoziti: navoz gradbenega materiala
  2. 2. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: zapeljati po navozu / navoz za popravilo ladij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

nét -a m (ẹ̑) pog.
svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih in filmskih; internet, medmrežje (1), medomrežje (1): Net se je razvil v največjo svetovno zbirko glasbe in filmov, največjo prednost pa omogoča dostop do vsega kulturno-zabavnega programa izza domače mize E agl. net, okrnjeno iz ínternét

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

odpréti -prèm dov., odpŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. dati kaj v tak položaj
    1. a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla
    2. b) da postane notranjost dostopna: odpreti omaro, sobo / odprla je klavir in začela igrati; odpreti predal
      // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočiti komu vstop ali izstop: odprl jim je sam gospodar; kdo nam pride odpret; dolgo ji ni nihče odprl / odpreti ovcam stajo / odpreti kokoši izpustiti jih iz kurnika
      // kot nagovor ljudje, odprite
  2. 2. z odstranitvijo določenega dela na čem narediti dostopno notranjost, vsebino: odpreti kozarec, škatlo; odpreti steklenico / odpreti pismo; oporoko so odprli na sodišču
    // s prerezom narediti notranjost dostopno: odpreti pacientu glavo, prsni koš / odpreti gnojno bulo, veno na vratu / odpreti divjad odstraniti ji drobovje
    // pog. bolnico so samo odprli in takoj zašili
  3. 3. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: odpreti školjko; na široko je odprl veke; zrel strok se je odprl / odpreti oči, usta / roža odpre cvet / pri potresu se je zemlja odprla je nastala razpoka, jama v njej
    // narediti, da kaj ni sklenjeno: odpreti člen na verigi; odpreti obroček / odpreti krog pri plesu
    // narediti, da kaj pride v položaj, značilen pri uporabljanju: odpreti dežnik, pahljačo; padalo se ni hotelo odpreti / odpreti knjigo; odprla je note, kakor da bi igrala / odpreti žepni nož izvleči rezilo
  4. 4. dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpreti pipo, ventil / pog.: odpreti radio, televizor vključiti; sedel je k radiu in odprl Ljubljano poiskal zvezo z radijsko oddajno postajo Ljubljana
    // na tak način omogočiti izhod česa: odpreti paro, plin / odpreti vodo v kopalnici
  5. 5. začeti delati, poslovati: lokal, trgovino odprejo ob sedmih; blagajna se odpre čez pol ure
  6. 6. narediti, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: odpreti nov obrat; banka je odprla dve podružnici; odpreti veleposlaništvo v kaki državi / odpreti novo linijo v avtobusnem prometu / pog. odprl je obrt postal je samostojen obrtnik
    // pog. sovražnik je odprl novo bojišče začel napad drugje, na drugem ozemlju
    // odpreti novo delovno mesto
  7. 7. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpreti dom, most; cesto bodo odprli za republiški praznik / odprli so novo smučarsko središče uredili, zgradili
    // dati v uporabo: predor so po dolgotrajnem popravljanju le odprli / odpreti prekop za mednarodno plovbo / miličnik je odprl cesto, križišče
    // narediti kaj dostopno za javnost, obiskovalce: odpreti grad, park / odpreti kaj za javnost / odpreti dom številnim obiskovalcem / odpreti revijo mlajšim sodelavcem
  8. 8. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: kongres je odprl predsednik mednarodnega združenja; odpreti prireditev / odpreti sejo, zasedanje
    // začeti kaj sploh: s tem delom so odprli letošnjo gledališko sezono / odpreti debato; publ. odpreti polemiko / publ. odpreti problem, vprašanje začeti govoriti, razpravljati o njem
  9. 9. v zvezi odpreti pot, vrata omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje; s prekopom se je ladjam odprla direktna pot na morje / nova iznajdba mu je odprla pot, vrata v svet
    // publ. omogočiti nastop, uveljavljanje česa: odpreti vrata tržnemu gospodarjenju; odpreti vrata novim težnjam v umetnosti / odpreti vrata mirovni konferenci; gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot, vrata klasiki je začelo uprizarjati klasična dela
  10. 10. voj., v zvezi z ogenj začeti močno obstreljevati določen cilj: četa je odprla strojnični, topovski ogenj; odpreti ogenj iz pušk; odpreti ogenj na sovražno postojanko
    ● 
    ekspr. starši so bili pripravljeni odpreti denarnico dati denar za kaj; ekspr. odpreti komu svojo dušo, svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. svojim učencem je odprl lepote domačih pesnikov pokazal, razkril; odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; publ. odpreti možnosti za kaj dati; ekspr. odpreti komu oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela; odpreti usta od začudenja zelo se začuditi; ekspr. ne odpre ust nič ne (spre)govori, reče; ekspr. dobro odpri ušesa poslušaj, prisluhni; ekspr. hoteli so si odpreti vrata za morebitno vrnitev zagotoviti si možnost vrnitve; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je preskrbel potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. zaradi graje se učenčku glava ni odprla ni postal bolj bister, razumen; ekspr. vsak dan se odpre nov grob kdo umre; ekspr. nad vasjo se je odprlo nebo se je močno zabliskalo; ekspr. ob njej se mu je odprlo nebo zelo ga je osrečila; ekspr. prepozno so se jim odprle oči so spoznali stvari, kakršne dejansko so; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
    ♦ 
    fin. odpreti akreditiv prevzeti obveznost plačati akreditiv; odpreti konto narediti prvo vknjižbo; odpreti tekoči račun; grad. odpreti gradbišče začeti z gradnjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

odrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z rezanjem odstraniti: odrezati grozd, palico; odrezati vejo od drevesa; odrezati z nožem, škarjami; kakor bi odrezal, ga je minil ves strah zelo hitro
    // odrezali so mu nogo kirurško odstranili
    // kot podkrepitev: raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal; glavo mi lahko odrežeš, če ni res
    // z rezanjem odstraniti del česa: kol je predolg, treba ga bo odrezati; odrezati peclje rožam / dati odrezat plašč
    // z rezanjem ločiti od večje količine: odrezati več kosov blaga; odreži toliko masla, kolikor ga potrebuješ / odrezal mu je kruha in mesa
  2. 2. nav. ekspr. onemogočiti dostop do kakega področja, kraja, vzdrževanje zvez z njim: z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja; nasprotnikovo ladjevje jih je odrezalo od kolonij; zapadli sneg jih je popolnoma odrezal od mesta / publ. odrezati dovoz, umik onemogočiti ga z nadzorovanjem poti
  3. 3. ekspr. nenadoma prenehati govoriti, igrati: muzikanta sta odrezala / hipoma so odrezali pogovor / dovolj je za nocoj, je odrezal in vstal
    // ustaviti, prekiniti: nakratko je odrezal njegov napad; to je rekel, da bi odrezal njegovo pripovedovanje
  4. 4. publ. opraviti, uspeti: pretvarjal se je, da bi pri njem bolje odrezal; ne vemo, kako bomo v gospodarstvu odrezali drugo leto / pri medu je dobro odrezal dosti ga je pridelal; dosti je iztržil zanj; še slabše bi odrezal, če bi najel drugega še bolj neugodno bi bilo
    ● 
    ekspr. po tej pogodbi so državi odrezali precejšen kos ozemlja vzeli; ekspr. v službi so ga odrezali odstavili s položaja, onemogočili; publ. kot predavatelj je še kar odrezal se je še kar odrezal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

odstírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. knjiž. odgrinjati zlasti kar ovira dostop svetlobe: odstirati zavese; zastor se odstira na obe strani
    // odkrivati: megla je plahnela in odstirala hiše / odstirati komu svoje skrivnosti
  2. 2. redko odstranjevati: odstirati dračje; odstirati si blato s čevljev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

odstréti -strèm dov., odstŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. odgrniti zlasti kar ovira dostop svetlobe: odstreti tančico, zastor
// odkriti: preblisk strele je odstrl pokrajino / odstreti komu svoje skrivnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

operatêrSSKJ -ja m, živ. (ȇ)
1. podjetje, ki svojim naročnikom omogoča dostop do televizijskih, radijskih programov, uporabo telefonskih, internetnih storitev: kabelski operater; operater mobilne telefonije; Povsem normalno je, da operaterji mobilnih telekomunikacij za klice znotraj svojega omrežja ponujajo nižje cene kot za klice v stacionarno omrežje oziroma v omrežje drugega mobilnega operaterja
2. podjetje, ki skrbi za organizirano javno razdeljevanje električne energije, plina: Energetski zakon določa, da dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja bodisi javno podjetje bodisi pravna oseba E nem. Operateur, frc. opérateur iz (↑)operátor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

palisáda -e ž (ȃ) knjiž. pregrada, ograja iz pokončno postavljenih priostrenih brun, kolov, navadno za obrambo: visoke palisade so jim branile dostop; s palisadami obdana naselja; pren. za palisadami vzgojeno dekle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pás -ú tudi -a m, mn. pasóvi stil. pási; im., tož. dv. pasóva tudi pása (ȃ) 
  1. 1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jo je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi čez pas; za pasom je nosil nož, pištolo
     
    ekspr. za več let si je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
    // tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča: narediti mora še pas in žepe; letos so moderni barvasti, usnjeni pasovi; dolg, ozek pas; pas ima zadaj prišit; obleka brez pasu, s pasom / hlače, krilo na pas
  2. 2. del trupa tik pod prsnim košem: imela je vitek pas; obseg pasu in bokov / v pasu čuti hude bolečine / to vnetje se pojavlja okrog pasu in na prsih; prime ga čez pas in ga vzdigne / sleči se do pasu; od pasu navzdol je hrom / objel jo je okrog pasu
    // del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa: šivilja je morala pri obleki zožiti pas in razširiti prsni del / v pasu oprijet plašč; obleka je v pasu preozka / plašč je v pasu prerezan krojen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega
  3. 3. navadno s prilastkom priprava za določene namene, ki se daje, namešča navadno okrog trupa: plavalni pasovi; delavec mora pri tem delu uporabljati varnostni pas / pas z naboji / pes ima nov ovratni pas / trebušni pas; pas za nogavice
  4. 4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu: medved z belim pasom dlake okrog vratu; hiša z modrim pasom; ozek pas neba / ekspr., z oslabljenim pomenom: beli pasovi cest; na obzorju se blešči pas široke reke široka reka
    // kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati obliki: žlebasto upognjen betonski pas; voda je na obeh straneh struge odložila široka pasova proda; pas bodeče žice okrog mesta / ekspr. gora s pasom luči ob vznožju
  5. 5. navadno s prilastkom ozko in dolgo, podolgovato področje, območje česa: v širokem pasu naokoli ni bilo najti zavetja; med ladijskimi boki so bili ozki vodni pasovi; obrambni, utrdbeni pas; ob robu njiv, gozdov je širok varovalni, zaščitni pas; pas drevja; pas kopnega ob morju
    // ozemlje z določenimi značilnostmi: potresni pas ob Tihem oceanu; ustavili so se na meji snežnega pasu; vegetacijski pas / prebivalci obalnega pasu / nevtralni pas med vojskujočima se državama; gibanje v obmejnem pasu je omejeno na ozkem ozemlju ob državni meji
  6. 6. avt. del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer: cesta ima tri pasove / odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; prehitevalni pas; razmejiti vozne pasove
    ♦ 
    aer., avt. varnostni pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem; agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; etn. sramni pas pri nekaterih primitivnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; fiz. sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; med. kilni pas preveza, ki preprečuje izstop kile; navt. rešilni pas priprava za reševanje v morju, reki; rad. pas del radijskega ali televizijskega programa v določenem času, v katerem so navadno daljše oddaje, ki so si vsebinsko sorodne, podobne; šport. pas pas določene barve, ki označuje stopnjo znanja juda; črni mojstrski pas; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; vet. pas jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; voj. (vojaški) pas usnjen pas kot del uniforme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

péna -e ž (ẹ́) 
  1. 1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno
    // taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje
  2. 2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene
  3. 3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena
  4. 4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena
  5. 5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje
    ● 
    ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetov
    ♦ 
    kozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

perésnikSSKJ -a m (ẹ̑)
1. ahek p renosni r ačunalnik, navadno brez tipkovnice, v katerega se vnašajo podatki z neposrednim dotikom zaslona: peresniki in navadni prenosniki; Peresnik naj bi bil primeren za poslovno in industrijsko rabo, predvsem kot zaslonski terminal za dostop do zbirk podatkov
2. nav. mn. poševno prirezan makaron: Peresnike kuham v osoljeni vodi po navodilu o dolžini kuhanja, a vedno kako minuto manj
3. nalivnemu peresu podoben medicinski pripomoček za natančno odmerjanje in poenostavljeno injiciranje zdravila: vbrizgavati inzulin s peresnikom; Raziskovalci so ugotovili, da peresnika vsebujeta dobro odmerjeno količino, kar je za bolnike bistveno E (↑)peró

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

perón -a (ọ̑) prostor na železniški postaji, od koder je mogoč dostop do vlakov: peron je bil poln ljudi; iti na peron; postaja ima več peronov / čakali so na tretjem peronu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

plezalíšče -a s (í)
prostor za plezanje, navadno športno: ledno plezališče; naravno plezališče; dostop do plezališča; Čeprav je izgubil polovico mišične mase, vsak dan uživa v skalah plezališča v Ospu, kot pravi, enem najlepših plezališč na svetu E (↑)plézati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

portálSSKJ -a m (ȃ)
spletna stran, ki na pregleden način združuje dostop do različnih informacij in storitev: informacijski portal; spletni portal; urednik portala; Svoj portal naj bi banka za poskusno uporabo pripravila že te dni E nem. Portal, prvotno 'arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo', ← srlat. portāle 'preddverje' iz portalis 'vratni' iz lat. porta '(mestna) vrata'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

priklíc -a m (ȋ)
1. doseganje, da se kaj pojavi, nastopi: priklic informacij; tipke za priklic programa; Novi izdelki vključujejo napredne zmožnosti, kot na primer hitrejše iskanje in priklic podatkov ter dostop do vseh vrst vsebin
2. psiht. povrnitev podatka, informacije iz spomina: motnja priklica; S fotografijami ob aretaciji doživlja priklic v spomin E (↑)priklícati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pristòp -ópa (ȍ ọ́) 
  1. 1. dostop:
    1. a) vsi pristopi so vzdrževani; urediti pristop na vrh gore; pristop do morja
       
      alp. pot, plezalna smer v hribih
    2. b) olajšal jim je pristop do planinske koče; preprečiti pristop v tovarno
    3. c) vsak ima pristop v njegov kabinet / učenci imajo pristop do vseh knjig
  2. 2. glagolnik od pristopiti: priglasiti pristop k društvu; pristop države h gospodarski skupnosti / podpisati pristop / pristop k delu; omogočiti pristop k raziskovanju / originalen pristop k literaturi originalno obravnavanje literature; individualen pristop k učencu individualno ravnanje z njim; stvaren pristop k obravnavanju zgodovine stvaren način obravnavanja
  3. 3. publ., s prilastkom način, postopek: nov pristop v odkrivanju vzročnosti med pojavi; računalniški pristopi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

propiléje -léj ž mn. (ẹ̑) arhit. s stebri oblikovan dostop do vhoda v palačo, svetišče: zgraditi propileje; skozi propileje smo prišli na trg pred svetiščem; propileje na atenski akropoli; pren., knjiž. s to tragedijo je Goethe postavil propileje visokemu klasicizmu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

pròst prôsta -o stil. -ó prid., prostéjši in prôstejši (ȍ ó) 
  1. 1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement
    // s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote
  2. 2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov
  3. 3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan stan neporočenih
  4. 4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste
  5. 5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig
    // elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine
  6. 6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge
  7. 7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta
  8. 8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival
  9. 9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu
  10. 10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal
  11. 11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak
    ● 
    besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje
    ♦ 
    anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; lingv. prosti stavek stavek z enim povedkom; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

prôstiSSKJ -a -o prid. (ó)
ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; Izraz prosto programje pomeni, da lahko program presnemavate, ga delite s prijatelji in ga spreminjate E = stcslov. prostъ 'preprost, enostaven, kmečki', hrv., srb. prȍst, rus. prostój 'preprost, enostaven', češ. prostý < pslov. *prostъ 'prost, svoboden, nesestavljen' < ide. *prosth2o- iz (↑)pro... + (↑)státi1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

rámpa -e ž (ȃ) 
  1. 1. pog. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo; klančina: sezidati rampo / zapeljati avto na rampo / bočna, čelna rampa
    // ožja vodoravna ploščad pred objektom v višini tal vagona za lažje nakladanje in razkladanje: vlak je zapeljal k rampi
  2. 2. pog. zapornica, pregrada: dvigniti, spustiti rampo; čakati pred rampami; rampe na mejnem, železniškem prehodu / delati na cestni rampi
  3. 3. teh. naprava, s katere se izstreljujejo rakete: postaviti rampo; rampa z raketo; vojaška vozila z rampami / izstrelitvena rampa; vzletna rampa za vesoljsko ladjo / raketne rampe
  4. 4. gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča: plesalci so plesali vzdolž rampe / stal je na rampi in se priklanjal / odrska rampa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

revizíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na revizijo: revizijska komisija / revizijski zapisnik; revizijsko poročilo / revizijski postopek
♦ 
teh. revizijski jašek jašek za dostop h kaki napeljavi; revizijska jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

sézam -a (ẹ̑) bot. tropska kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti in semeni, ki vsebujejo olje, Sesamum indicum: v tej pokrajini uspeva sezam
● 
sezam, odpri se po arabski pravljici čarovni rek, ki omogoča dostop do skritega zaklada; ekspr. končno se mu je sezam le odprl je dosegel, dobil, kar je želel, za kar si je prizadeval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

shareware -ra cit. [šêrvêr] m (ȇ-ȇ) rač.
preizkusna programska oprema, ki navadno omogoča dostop le do nekaterih funkcij plačljive različice za nedoločen čas ali do polne različice za določen čas in jo je z doplačilom pogosto mogoče nadgraditi v polno različico: Shareware proizvajalec ponudi v preizkušnjo, navadno za en mesec, potem pa se je potrebno registrirati in program plačati E agl. shareware iz share 'deliti' + ware 'blago, roba'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

svét -á (ẹ̑) 
  1. 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo
    // v različnih religijah stvarjenje sveta
    // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles: daljni svetovi; v vesolju obstajajo različni svetovi
  2. 2. zemlja z vsem, kar obstaja na njej: odkrivati, spoznavati svet; to mesto je bilo takrat središče sveta / sedmo čudo sveta / pot okoli sveta
    // s prilastkom zemlja glede na dele, ki jo sestavljajo: znani in neznani svet; svet okoli Sredozemskega morja; politična delitev sveta; narisati zemljevid sveta / publ. novi svet Amerika
    // zaloge premoga na svetu; to je edini primerek na svetu
  3. 3. celota vsega, kar biva, obstaja na zemlji: statično pojmovanje sveta; odnos do sveta / znanstveni pogled na svet / duhovni, predmetni, stvarni svet / naravni in nadnaravni svet
  4. 4. zemlja kot življenjski prostor ljudi: prizadevati si za mir na svetu; počutil se je kot državljan sveta / prva socialistična država na svetu; glavna industrijska sila na svetu / publ. v tem delu sveta je nastalo nevarno žarišče vojne
    // tuje, daljne dežele, države: iti v svet; hoditi, potovati po svetu; biti znan doma in po svetu; dogajanje, razmere v svetu; država je začela navezovati stike s svetom; konference so se udeležili predstavniki z vsega sveta iz veliko različnih držav
    // ekspr.: široki svet; to je naše okno v svet / publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom
  5. 5. del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost: onkraj prelaza se svet spremeni; izkrčiti svet; gorat, hribovit, raven, strm svet; kamnit, neobdelan, odročen, težko prehoden svet; močviren, suh svet / alpski, gorski, kraški svet; nižinski svet
    // del zemeljske površine sploh: svet med rekama je bil že zgodaj poseljen; ta košček sveta mu je najbolj ljub
    // tak del glede na lastništvo: pasli so na vaškem svetu / dobro bi bilo, če bi bilo okrog hiše malo več sveta; imajo veliko sveta zemlje, zemljišča
  6. 6. s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi skupaj z vsem, kar je na njem, v njem: raziskovati jamski, podvodni svet
  7. 7. s prilastkom celota bitij, stvari, pojavov v naravi, kot jo izraža prilastek: človeški svet; organski in neorganski svet; proučevati rastlinski svet rastline; ribji, živalski svet; svet ptičev
    // celota pojavov, predmetov, ki obdajajo človeka: svet barv, zvokov / najbolje se počuti v svetu glasbe
    // celota pojavov, predmetov sploh: svet idej, vrednot / bogati svet arheoloških odkritij
  8. 8. s prilastkom celota pojavov duševnega življenja človeka: (človekov) čustveni, notranji svet; intimni, izkustveni, nagonski svet; podzavestni, psihični svet; abstraktni svet domišljije
    // nav. ekspr. celota pojavov, stvari, ki določajo duševno življenje osebka: moj svet je drugačen od njenega; v njem odkriva popolnoma drug, tuj svet / vsak človek je svet zase / njen svet so knjige; to je njegov pravi svet
  9. 9. s prilastkom skupnost ljudi, ljudje na zemlji glede na družbeno ureditev, kulturne in socialnozgodovinske značilnosti: antični svet; kapitalistični, socialistični svet; moderni, sodobni svet / ekspr. tu se stikata dva svetova: vzhodni in zahodni / ekspr.: graditelji novega sveta; stari svet se je zrušil stara družbena ureditev
  10. 10. s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi na kakem področju človekovega udejstvovanja: v trgovskem svetu se je hitro znašel; svet kulture, politike; novosti v svetu znanosti in tehnike
  11. 11. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom skupina ljudi, ki jih družijo enaki, podobni interesi, enak spol, enaka starost, družbena pripadnost: mestni, salonski svet; mladi svet je bil navdušen mladi ljudje, mladina; moški, ženski svet moški, ženske
    // temu je prisluhnil ves kulturni svet; v strokovnem svetu je že znan med strokovnjaki
    // črnopolti svet v pristanišču črnci; pisatelj rad opisuje kmečki svet kmete, kmečko življenje
    // slovanski svet Slovani
  12. 12. celota družbenih, ekonomskih, političnih odnosov na zemlji: spreminjati svet; bojevati se za boljši, lepši, pravičnejši svet / danes živimo v drugačnem svetu v drugačnih razmerah, okoliščinah
  13. 13. nav. ekspr. ljudje, njihovo ravnanje in možnosti, ki jih ima kdo za delovanje, življenje: svet ga je razočaral; sveta ne razume več / privlačnost, vabljivost sveta
    // življenje v družbi, javno življenje: odpovedati se svetu; vrniti se v svet; pretrgati stike s svetom / zadovoljen je s seboj in s svetom
    // življenje, bivanje na zemlji sploh: na svet ga veže samo še volja; take so zakonitosti sveta
  14. 14. ekspr. skupnost ljudi, ljudje, javnost: predstaviti kaj svetu; to naj ostane skrito svetu; pred svetom je ona tvoja žena / povabil jo je v mesto, da bi prišla malo med svet v javnost, v družbo
    // ljudje sploh: svet je hudoben, krut; ne veš še, kaj je svet kakšni so (lahko) ljudje
    // pog. na ulicah se je trlo sveta ljudi
    // cel, ves svet cel, ves svet že to ve; obgodrnjati cel, ves svet; pozna ves svet zelo veliko ljudi; čuti se zapuščenega od vsega sveta; hud, jezen je na ves svet; pred vsem svetom se je osramotil; z vsem svetom je sprt
    ● 
    ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; tako se dogaja, odkar svet stoji od nekdaj; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. biti odrezan od sveta imeti onemogočen dostop do drugih področij, krajev, ne moči vzdrževati zvez z njimi; star. poslovil se je od sveta umrl je; ekspr. v tem mestu sem pogledal, prijokal na svet sem se rodil; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje; ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. pet otrok je spravila na svet rodila; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; živeti med svetom v krščanskem okolju ne v samostanu; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; evfem. spraviti koga na drugi, oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; oni svet v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti; ekspr. politika mu je tuj svet na politiko se ne razume; konec sveta ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta vsepovsod; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Beograd ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; ekspr. on je najboljši človek na svetu zelo je dober; ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; ekspr. hiše ne proda za nič, za vse na svetu nikakor ne; red vlada svet; nehvaležnost je plačilo sveta; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče doma je najbolje
    ♦ 
    filoz. čutni svet ki ga posredujejo čutila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

telefónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

uporábniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

vèčuporábniški -a -o prid. (ȅ-ȃ) rač.
ki ga lahko hkrati uporablja več uporabnikov: večuporabniški sistem; večuporabniška licenca; večuporabniška različica programa; Dostop do interneta bo predstavljal osnovo za večuporabniške igre naslednjega rodu E iz vèč uporábnikov

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

véha1 -e ž (ẹ́) lesen zamašek za sode: odbiti veho; zabiti sod z veho; pijan kot veha zelo
 
ekspr. molči, veha pijana človek pijani
 
agr. kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline
// odprtina na vrhu soda: veha je odmašena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

vráta vrát s mn. (á) 
  1. 1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa: vrata vodijo na ulico, v kuhinjo; zazidati vrata; steči skozi vrata; soba ima dvoje vrat; za to omaro, za voz so vrata preozka; vrata avtobusa, vagona / glavna, stranska vrata; hišna, kletna, sobna vrata; izstopna, vstopna vrata
    // naprava z gibljivo pritrjeno ploščo za zapiranje take odprtine: izdelovati, prodajati vrata; kovana, lesena, steklena vrata; krilo, okvir vrat / balkonska, garažna, vhodna vrata; dvižna, nihalna, vrtljiva vrata / stati med vrati med podboji take naprave; vzidati vrata okvir take naprave
    // gibljivo pritrjena plošča take naprave: natakniti, pritrditi vrata; odpreti, pripreti vrata; trkati na vrata; tolči po vratih; loputati z vrati; kovinska, železna vrata peči; vrata omare so povešena; vrata iz letev, palic / vtakniti ključ v vrata v ključavnico; zakleniti vrata
  2. 2. šport. cilj napada pri nekaterih igrah, predvsem z žogo: braniti vrata; brcniti žogo v vrata / hokejist, nogometaš, vaterpolist strelja na vrata
    // naprava, ki označuje cilj napada: postaviti vrata / žarg. biti že desetkrat v vratih reprezentance biti že desetkrat vratar reprezentance
  3. 3. šport. prostor med dvema označenima palicama, skozi katerega mora peljati tekmovalec pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah: izpustiti, zgrešiti vrata; kanuist, smučar vozi skozi zadnja vrata / pri smučanju na vodi izhodna, vhodna vrata; pri smuku kontrolna vrata
    // palici, ki označujeta tak prostor: postavljati vrata za slalom
  4. 4. področje, kraj, ki omogoča naraven prehod na kako drugo področje: ta dolina, ravnina so edina vrata na sever; ustje te reke so vrata v notranjost pokrajine / donavska vrata v Vlaško nižino; publ. vrata narodov naravni prehodi med gorovji, skozi katere so potovala ljudstva, zlasti iz Azije v Evropo
    // Postojnska vrata
    // z rodilnikom področje, mesto, skozi katero gre, prihaja, kar izraža določilo: ta morski preliv so pomembna vrata pomorskega prometa
  5. 5. v zvezi z odpreti, pripreti, zapreti omogočiti, onemogočiti komu, da lahko kam gre, kaj naredi: odpreti, pripreti, zapreti vrata tujim vlaganjem; s tem dejanjem si je zaprl vrata za vrnitev / odpreti si vrata v višjo družbo
    ● 
    ekspr. pokazati komu vrata narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da kdo zapusti določen kraj, prostor; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. ponujati izdelke od vrat do vrat od stanovanja, hiše do stanovanja, hiše; trkati na vrata ekspr. zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; publ. trkati na vrata pravice prizadevati si priti do pravice, zlasti s pomočjo sodišča; ekspr. postaviti koga pred vrata dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila; knjiž. pustiti vse upe pred vrati taborišča ob vstopu vanj prenehati upati na vrnitev; pog. gledati kakor bik, tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; ekspr. poiskati je treba prava vrata, pa se bo zadeva uredila pravi urad, pravega človeka; stanuje v drugem nadstropju, prva vrata levo v sobi, stanovanju za prvimi vrati levo; ekspr. priti k zdravniku skozi stranska vrata ne po redni, upravičeni, uradni poti; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; publ. predlog je povsod naletel na zaprta vrata predloga niso nikjer hoteli sprejeti, podpreti; ekspr. ves dan, kar naprej stati na vratih opazovati, gledati skozi vrata, s praga; prihajati pred vrata in si prizadevati za vstop; publ. seja za zaprtimi vrati brez prisotnosti novinarjev, predstavnikov javnosti; ekspr. vrata našega doma so zate vedno odprta k nam vedno lahko prideš; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je dobil potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. vrata bank, trgovin se zapirajo banke, trgovine se zapirajo; pesn. odprta noč in dan so groba vrata človek lahko vsak trenutek umre; nar. koroško vrata (kozolca) del kozolca med dvema stebroma; okno; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
    ♦ 
    elektr. vrata preklopno vezje v računalniku, skozi katero v določenih okoliščinah prehaja informacija; grad. smučna vrata ki se premikajo levo ali desno po vodilu; jur. politika odprtih vrat ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velesil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških deželah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

vzkrátiti -im dov., tudi vzkratíte; tudi vzkratíla (á ā) z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: vzkratiti komu pravico / vzkratiti komu veselje
// star. preprečiti: vzkratiti komu delo / vodo so jim vzkratili preprečili dostop do nje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zabarikadírati -am dov. (ȋ) z namestitvijo barikade, barikad narediti, da kaj ni prehodno, dostopno: zabarikadirati cesto, ulico / ekspr. zabarikadirati vrata z omaro
// z namestitvijo česa kam zapreti, zavarovati: zabarikadirati okna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zadétekSSKJ -tka m (ẹ̑)
1. rezultat iskanja, zlasti po internetu: seznam zadetkov; Program lahko upravljamo iz orodne vrstice, ki sproti prikazuje zadetke in ponuja hiter dostop do njih
2. obisk spletne strani: Stran zabeleži vsak mesec čez sedem milijonov zadetkov in dva milijona vpogledov E (↑)zadéti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zagradíti -ím dov., zagrádil (ī í) z namestitvijo česa omejiti kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno: zagraditi lovišče, rov; zagraditi most z vozovi; zagraditi vhod v stavbo; zagraditi s kamni, z žico / lava je reko zagradila in nastalo je jezero / otroci so zagradili ribe v kotanjo
// v zvezi zagraditi pot onemogočiti komu prehod: razširil je roke in ji zagradil pot; zagraditi sovražniku pot proti jugu; pren., ekspr. zagraditi komu pot do uspeha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zagrajeváti -újem nedov. (á ȗ) z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno: zagrajevati vhode / zagrajevati vrata z omarami / redko zagrajevati travnike ograjevati
// v zvezi zagrajevati pot onemogočati komu prehod: zagrajeval je sosedom pot čez travnik; pren., ekspr. nihče mu ni zagrajeval poti do uspeha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zakleníti -klénem dov. (ī ẹ́) dati mehanizem ključavnice v tak položaj
  1. a) da se kaj ne da odpreti: zaklenil je in spravil ključ; zakleniti s ključem; ključavnica se sama zaklene / dvakrat zakleniti / zakleniti lisice, vrata
  2. b) da kaj ne more več delovati: zakleniti kolo, volan
    // s takim dejanjem narediti
  3. a) da notranjost česa ni dostopna: zakleniti omaro, sobo / cerkev čez opoldne zaklenejo zaprejo; pren., ekspr. zakleniti svoje srce
  4. b) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zakleniti denar v blagajno; zakleniti slaščice v shrambo; pren., ekspr. zakleniti bolečino vase
  5. c) da se komu onemogoči dostop do česa: vino mu zmeraj zaklene / pred njim je treba vse zakleniti
  6. č) da kdo mora ostati, kjer je: zakleniti otroka v sobo / zaklenil jo je ven
    ● 
    z odgovorom zakleniti komu usta zapreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zaklépati -am nedov. (ẹ̑) dajati mehanizem ključavnice v tak položaj
  1. a) da se kaj ne da odpreti: ko je zaklepal, je zlomil ključ / zakaj ne zaklepaš vrat
  2. b) da kaj ne more več delovati: zaklepati volan
    // s takim dejanjem delati
  3. a) da notranjost česa ni dostopna: zaklepati predale / trgovine čez opoldne zaklepajo zapirajo
  4. b) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zaklepati denar v omaro
  5. c) da se komu onemogoči dostop do česa: kruh ji zaklepajo / pred njim so morali vse zaklepati; pren., ekspr. zaklepati skrivnost pred ljudmi
  6. č) da kdo mora ostati, kjer je: otroka zaklepajo v sobo
    ● 
    knjiž., ekspr. njegova usta zaklepa molk molči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zastírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati
    1. a) da kaj ni (dobro) vidno: oblaki zastirajo sonce / megle, veje zastirajo razgled / mrak zastira hribe
    2. b) da je kaj ovirano glede na svojo dejavnost: pričeska ji zastira oči; pren. nevednost, sovraštvo jim zastira oči
    3. c) da je dostop svetlobe oviran: zavese na oknu zastirajo dnevno svetlobo / visoko drevje zastira mladike
  2. 2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, delati, da je dostop svetlobe oviran: zastirati okna / zastirati si oči z roko zaslanjati
  3. 3. knjiž., ekspr. delati, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastirati besede, stavke / vse te stvari zastirajo probleme
    ♦ 
    agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zástor -ôra tudi -a (á ó; á) 
  1. 1. glavna odrska zavesa: zastor se dvigne, razmakne, spusti / kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja zastor izraža, da se zastor spusti
  2. 2. knjiž. priprava, s katero se kaj zastira: spustiti zastor čez okna / pločevinasti zastor vrat rolo; zaščitni zastor na izložbenem oknu / kot je ločen z zastorom zaveso
    // ekspr., navadno s prilastkom kar ovira dostop svetlobe, omejuje videnje sploh: zastor dežja, oblakov; zastor dreves
  3. 3. zastar. predpasnik: opasati si, zavezati si zastor
    ● 
    zastor pade predstava, dejanje je končano; knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil umrl je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zastréti -strèm dov., zastŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ni (dobro) vidno: zastreti kot sobe z odejo
    // s svojo pojavitvijo na določenem mestu povzročiti, da kaj ni (dobro) vidno: oblak zastre sonce / večer zastre pokrajino / megle so jim zastrle pogled na dolino
  2. 2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da je dostop svetlobe oviran: zastreti okna / zastreti svetilko / zastreti zavese zagrniti
    // s svojo pojavitvijo na določenem mestu povzročiti, da je dostop svetlobe omejen: ledene rože so zastrle okna / drevesa so zastrla mladike
  3. 3. knjiž., ekspr. narediti, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastreti svojo besedo, pripoved / zastreti svoja čustva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zatrpávati -am nedov. (ȃnav. ekspr.  
  1. 1. tlačiti: seno so zatrpavali za leseno pregrado v hlevu / vojake so zatrpavali v tovornjake
  2. 2. zapolnjevati, popolnoma napolnjevati: vozila so zatrpavala ceste / dostop na trg se vedno bolj zatrpava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zavésa -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda: na oknih visijo zavese; nagubati, odgrniti zaveso; pregraditi prostor z zaveso; bombažna, mrežasta zavesa; gosta, prosojna, težka zavesa; zavesa iz žameta; blago za zavese / dekorativne zavese; okenska zavesa; nekdaj posteljna zavesa ali zavesa pri postelji
    // kos tkanine, ki ločuje oder od prostora za gledalce: zavesa se dvigne, pade; spustiti zavese / občinstvo kliče igralce pred zaveso / požarna, železna zavesa / glavna (odrska) zavesa / na koncu dramskega dela, dejanja zavesa izraža, da se zavesa spusti
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ovira, preprečuje pogled, dostop: zavesa dežja, dima / sonce je zdrsnilo za zaveso smrek / zavesa toplega zraka pri vhodu v trgovino / obdati se z zaveso skrivnosti
    ● 
    redko železna zavesa na oknu, vratih prodajalne rolo; ekspr. odgrniti s česa zaveso molka javno spregovoriti o čem; publ. politične spremembe za železno zaveso od 1945 do 1990 v Sovjetski zvezi in njej podrejenih evropskih socialističnih državah
    ♦ 
    geogr. zavesa navadno nagubana ploščata kapniška tvorba; gled. zavesa zavesi podoben element scenske opreme; voj. dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

zavíhekSSKJ -hka m (ȋ)
del pogovornega okna, ki omogoča dostop do dokumenta ali spletne strani znotraj istega pogovornega okna: Portal nas s klikom na zavihek Avdio/Video popelje v multimedijski center, kjer lahko v živo spremljamo vse javne radijske postaje E (↑)zavíhati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

žvižgáčSSKJ -a m, člov. (á)
zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje članov svoje organizacije: najeti žvižgača; zaščita žvižgačev; Žvižgač ima v podjetju, organizaciji, vladni ali javni službi neposreden dostop do informacij o spornem ravnanju, o katerem obvesti organe pregona ali javnost E (↑)žvížgati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Število zadetkov: 76