Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

fan in fên -a [fênm (ȇpog.
kdor čuti in izraža zelo pozitiven odnos do koga, česa; oboževalec, navdušenec: bil je velik fan salse; postati fan znanega pevca; domači, zvesti fani; goreč, zagret fan; nogometni, filmski, stripovski fan; fan ruskih romanopiscev; v prid. rabi: fan klub
fén1 -a m (ẹ̑)
1. geogr. suh, topel veter, ki nastane pri spuščanju zraka preko gorovij: južni, severni fen; pojavljanje fena v Alpah
2. električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, sušilnik za lase: sušiti lase s fenom
fen2 gl. fan
fénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na fen: fenski veter / fenski oblak strnjena oblačna gmota nad gorovjem, kadar piha fen / fensko sušenje
karavánški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Karavanke: karavanški greben; karavanško stavbarstvo / karavanški fen / karavanški pokal / karavanški predor
Število zadetkov: 5