analítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na analizo: analitični postopek; analitični pristop k reševanju problemov; analitične metode; analitična obdelava podatkov; analitična orodja; analitično reševanje problemov / analitični članki; analitični oris književnega dela; analitična kritika / analitični um; analitične sposobnosti; analitično mišljenje / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična evidenca dobaviteljev, kupcev; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ kem. analitična kemija analizna; lit. analitična drama drama, ki postopoma razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
andánte prisl. (ȃ) glasb., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andante andánte -a m
stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru
dvóčŕten -tna -o prid. (ọ̑-ȓ)
glasb. nanašajoč se na tone v oktavi nad enočrtno oktavo: dvočrtni g; dvočrtna oktava
ênočŕten -tna -o prid. (ē-ȓ)
glasb. nanašajoč se na tone v oktavi, ki je približno v sredini tonskega sistema: enočrtni a, c, g / enočrtna oktava
fón -a m (ọ̑) 1. fiz. enota za merjenje glasnosti: hrup na velemestnih ulicah presega včasih tudi sto fonov 2. jezikosl. najmanjša akustična enota govorjenega jezika; glas: fon n pred k-jem, g-jem in h-jem izgovarjamo z drugim glasom kot v nevtralni legi
fúnt -a m (ȗ ū)
1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g: funt zlata
// nekdaj utežna enota, približno pol kg: funt mesa je bil po grošu
2. denarna enota Velike Britanije in nekaterih drugih držav: cena v funtih
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote:
g -- in -ja [gə̀ gə̀ja in gé gêja] m (ə̏; ẹ̄ ē) osma črka slovenske abecede: napiši g;
mali g;
z velikim g;
z g-jem // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g
♦ glasb. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavig -- kot imenovalni prilastek
osmi po vrsti: odstavek g
♦ glasb. ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice
g- prvi del zloženk
nanašajoč se na g: g-serija
♦ glasb. G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; G-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani
gís -a tudi -- m (ȋ)
glasb. za polton zvišani ton g: igrati od gisa naprej; prvi del zloženk: skladba v gis-molu
grám -a m (ȃ)
utežna mera, tisočina kilograma: izračunati v gramih; tehta pet gramov [g]
● ekspr. do grama se vse ujema popolnoma, natančno; ekspr. zdaj ne utegnemo tehtati krivde na grame natančno presojati
grán -a m (ȃ)
angleška in ameriška utežna lekarniška enota, 0,06 g: dali so ji tri grane morfija
jézero1 stil. jezéro stil. jezêro -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne; napraviti jezero z umetno pregrado; reka se izliva v jezero; cesta je speljana ob jezeru; voziti se po jezeru; kopati se v jezeru; čisto, globoko jezero; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska / Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero
// ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša)
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog
k2 predl., pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu;
izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini // za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi 2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k varnosti v cestnem prometu; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji 3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem;
prištevajo ga k modernistom 4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju;
iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples// za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu? 5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu 6. za izražanje bližine časovni meji; proti2:
napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu
● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič
karát -a m (ȃ) obrt.
1. utežna mera za drage kamne, 0,2 g: najdeni diamant je tehtal dvaindvajset karatov / cena za karat smaragda
2. enota za merjenje čistote žlahtnih kovin: čisto zlato ima štiriindvajset karatov
kljúč -a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa;
vtakniti ključ v ključavnico;
odkleniti, zakleniti s ključem;
ponarejen ključ;
ključ od stanovanja, hišnih vrat;
šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ // takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem 2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv 3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice 4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ // ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema 5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku6. prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB: podatki so shranjeni na ključu;
pametni, pomnilniški ključ / ključ USB
● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno
♦ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; glasb. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico
lekárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski
♦ teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg
líbra -e ž (ȋ) nekdaj
1. denarna enota raznih (večjih) vrednosti: potrošiti sto liber
2. utežna enota, od 300 do 500 g: dve libri volne
lót2 -a m (ọ̑)
1. fin. enota za trgovanje z vrednostnimi papirji, blagom: varčevalci so vplačevali po en lot na mesec; spremeniti desetletne lote v petletne / izraziti višino posojila v lotih
2. nekdaj utežna mera, 17,5 g: šestdeset lotov zlata
● star. lahko bi živel, če bi imel le za lot pameti vsaj malo
mehkonébnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: k, g in h so mehkonebniki
pôlsládek -dka -o [pou̯sladək] prid. (ȏ-á)
agr., v zvezi polsladko vino vino, ki ima v enem litru do 50 g sladkorja: polsladka in sladka vina
precizíjski -a -o prid. (ȋ)
teh. za katerega je značilna velika preciznost: precizijski instrumenti / precizijski barometer; precizijska tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g
sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkêjši (á ȃ á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, meda) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi;
sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice b) ant. kisel: sladke slive;
sladko jabolko;
grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana; sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja// ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem// pesn. dober, okusen: sladko vince 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero;
te ribe živijo v sladkih vodah 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek;
sladke oči;
sladka usta 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek;
na videz so bili sladki z njim;
gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
♦ bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zeljesládko in sladkó prisl.:
sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo
sládki -a -o sam.:
rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih;
prim. sladko
só -- tudi -ja m (ọ̑) glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici; sol2:
sól2 -- tudi -a m (ọ̑)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici:
téhtnica -e ž (ẹ̑)
1. priprava za tehtanje: naravnati, umeriti tehtnico; uravnotežena tehtnica; občutljivost tehtnice / tehtnica se izravna, nagne; dati, stopiti na tehtnico; skodelici tehtnice; jeziček na tehtnici / decimalna tehtnica s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi; javna tehtnica; kuhinjska, osebna, živinska tehtnica; viseča tehtnica za tehtanje v visečem položaju; vzmetna, vzvodna tehtnica; pren. tehtnica pravičnosti
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju tehtnice: tehtnica ima razvit izjemen čut za ravnovesje
● ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; ekspr. njegovo življenje je na tehtnici je v smrtni nevarnosti; mogoč je najbolj neugoden razplet; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali; rojen v znamenju tehtnice v času od 24. septembra do 23. oktobra; publ. tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani
♦ astron. Tehtnica sedmo ozvezdje živalskega kroga; fiz. torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici; obrt. karatna tehtnica ki kaže težo dragega kamna v karatih; teh. analitična tehtnica ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno; lekarniška tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg; precizijska tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g; rimska tehtnica viseča vzvodna tehtnica s premično utežjo; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege
únča -e ž (ȗ)
angleška in ameriška utežna enota, približno 28,35 g: unča masla
♦ obrt. angleška in ameriška utežna mera za zlato, drage kamne, 31,10 g
// nekdaj utežna mera, približno 35 g: dobil je tri unče kruha na dan
velár -a m (ȃ) jezikosl. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkonebnik: velari g, h, k
víno -a s (í) 1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda;
dati komu vina in kruha;
piti, točiti vino;
pridelovati vino;
opiti se z vinom;
čisto, motno vino;
kislo, naravno vino;
to vino je pitno;
liter, steklenica vina;
razstava vin / arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; ledeno vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; pelinovo vino v katerem je bil namočen pelin; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; polsuho vino ki ima v enem litru do 15 g sladkorja; predikatno vino vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
● ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
♦ agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino // navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina 2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom // s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti
violínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na violino: violinski lok / violinski virtuoz / violinska skladba; violinski solo
♦ glasb. violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; violinski koncert koncert za violino in orkester
a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija
ad.. [poudarjeno ád] predp.; pred d, f, g, k, l, p, t varianta a..3; pred c varianta ak.. |k, proti, blizu| adsorbírati, adaptírati, adhezíja, adherénten, advènt, advokát, adnotácija, administrácija; adícija, afiksácija, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija; akceptírati, akcidénca
andánte1 -a m (ȃ) glasb. |skladba ali njen del|: ~ v G-duru
b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2
B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-
D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-
e. g. okrajš. exempli gratia |na primer|
ênočŕten -tna -o (é/ȇȓ)
ênočŕtni -a -o (é/ȇȓ) glasb. ~ a, c, g
ênočŕtnost -i ž, pojm. (é/ȇȓ) glasb.
G G-ja tudi G -- [gə̀ gə̀ja in gé gêja tudi gə̀ in gé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: veliki ~; pisani G-ji; prim. G-
g1 g-ja tudi g -- [gə̀ gə̀ja in gé gêja tudi gə̀ in gé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; dva g-ja; točka ~; ton ~; učenec iz drugega ~ ‹2. g›; prim. g-
g2 -- [gé] m, simb. (ẹ̑) gram; fiz. pospešek
g3 -- [gə in gé] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; hoditi v tretjo ~ ‹3. g›
g- [gə̀ in gé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) g-kmet, g-linija, g-mol; prim. g1
G- [gé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) G-dúr; G-dúrovski
g. okrajš. gospod
G-dúr -a [gé] m, pojm. (ẹ̑-ȗ) glasb.
g-mól -a [gé] m, pojm. (ẹ̑-ọ̑) glasb.
h5 varianta predl. k z daj., pred besedami na glasova k, g, nepravilen je izgovor [hə] ~ konju; ~ gospodarju; h Carmen [h karmen]
k2 predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
k. g. okrajš. kot gost
o..2 [poudarjeno ò] varianta predp. ob..1 vedno pred b, p; pogosto pred c, č, d, g, h, k, s, v, ž
I. izpredložna glag.
1. 'obkrožanje' obrízgati, opírati; ogrníti, okováti, ovíti
2. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' oboléti; ocvetlíčiti, oglušéti
3. 'jemanje, izguba' oklátiti, oskúbsti
4. 'nepopolnost dejanja' odŕgniti, ogoréti
5. 'dovršnost' obríti; očístiti
II. izpredložna imenska océvje, ohíšje, okróvje, ožílje
III. izpodstavna obárvanost; odrgnína, osíp
ob..1 [poudarjeno òb] predp.; varianta ób..2 (Óbrh) po umiku naglasa; pred b, p, pogosto pred c, č, d, g, h, k, s, v, ž varianta o..2
I. izpredložna glag.
1. 'obkrožanje' obíti, objádrati, obkolíti, obkosíti, obložíti, opírati; ogrníti, okováti, ovíti
2. 'pot ali razmeščenost' oblétati, obrêsti
3. 'začetek ali nadaljevanje stanja' obležáti, obmirováti, obsedéti, obstáti, obviséti; ocvetlíčiti
4. 'jemanje, izgubljanje' obráti, obrabíti (se), obigráti; oklátiti, oskúbsti
5. '(ponovno) vzpostavljanje' obnovíti; obudíti
6. 'opremljanje' obdávčiti, oborožíti
II. izpredložna imenska obméjek, obmóčje, obróbje, Obsótelje; obcésten, občásen; obmóčen; obsoréj; ohíšje, ožílje
III. izpodstavna obnóva, obrába, obtôžba, obdarítev, oblétnica; obvézen, obstójen; odrgnína, osíp
se..1 [sə] varianta predp. z..1 pred s, š, z, ž, neobvezno pred g sestáviti, seštéti, seznániti, sežémati, segnáti; prim. z..1
sonáta -e ž (ȃ) ~ v G-duru; Beethovnova ~
su.. [poudarjeno sú] varianta predp. sub.. pred f, g, p |pod| sufíks, sugerírati, suponírati
..(š)ki -a -o varianta prip. obr. ..ski, če se podstava končuje na nezvočnike k g h, č ž š dž, c z s lóški, váški, hóški; prim. ..ki, ..ski
v. g. okrajš. verbi gratia |na primer|
vz.. predp.; pred s, š varianta v..; pred s, , ž varianta u..3; pred f, h, p, t varianta s..5; pred b, d, g, l, m, n, r, v varianta z..4 |gor|
I. izpredložna glag. vzbóčiti, vzbújati, vzdígniti, vzdrževáti, vzéti, vzgojíti, vzkalíti, vzletéti, vzmetíti, vznemíriti, vztrepetáti, vztrájati, vzvráten; vsíliti, vstáti, vštríc; usápiti se, uslíšati, usmíliti se, ustváriti, ušpíčiti, uzakóniti, uzréti, užalostíti, užéjati, užgáti, užíti, užlébiti; sfrčáti na vejo, shodíti, shraníti, splézati na kaj, splávati, spočéti, stêči1, stêči2; zblížati, zdrámiti, zgoníti, zgŕbiti, zledenéti, zljubíti se, zmágati, zmájati se, znoréti, zrásti, zvrtínčiti
II. izpredložna imenska vznóžje, (na)vzgòr, vzdôlž; vznák, vpríčo
III. izpodstavna vzbókel, vštríčen; uslíšan; shrámba, stékel; zgostítev, zráslek
z..1 predp.; nasprotnostni par je raz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s..1, pred g, s, š, z, ž neobvezna varianta se..1 [sə], redko tudi sn..1 |skupaj|
I. izpredložna glag. zbráti, zgnáti čredo v ogrado, znášati; sklicáti, sfŕkati se; segnáti, sníti se, sestávljati, sestáti se, sešíti, seznaníti se
II. izpredložna imenska zlágoma, zvŕhoma, zvŕst
III. izpodstavna zbòr, znášanje; stekalíšče; sestáva, seštévek, seznanítev
bȃkla -e ž
bitúmen -a in -mna m
brẹ̄st -a m,
brẹ́za -e ž
čȗrimȗri -ja m
D 1. V slovenskem fonemu d se ohranja pslovan. *d (iz ide. *d ali *dh), npr. dáti. Pslovan. skupina *(z)dr je lahko nastala sekundarno iz starejše *zr (ide. *g'r, *g'hr in pod posebnimi pogoji *sr), npr. drẹ̑vi, mẹ̑zdra. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu d, npr. drẹ́ta, denár.
dọ̑lg2 dólga prid.
dražīti drážim nedov.
drẹ̑vi prisl.
drhȃl -i ž
drožȋ -ī ž mn.
estẹ́tika -e ž
frȋs -a m
fȗnt -a m
G 1. V slovenskem fonemu g se ohranja pslovan. *g (iz ide. *g, *gh, *gu̯, *gu̯h pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), npr. grȃd. Glej tudi z, ž. 2. V izposojenkah sloven. g lahko ustreza tujejezičnemu g, npr. grȕnt, goljūf. V skupini gl je lahko nadomestil srvnem. d v skupini dl, npr. kȃngla. 3. V imitativnih besedah posnema nertikulirane grlne glasove, npr. grgráti, gāgati.
gábiti se gȃbim se nedov.
gȁd gáda m
ganīti gánem dov.
gasīti -ím nedov.
gȃte gȃt ž mn.
gávter -tra m
gȃz gazȋ ž
gīniti gȋnem dov.
gīzda -e ž
gláditi glȃdim nedov.
gláva -e ž
glẹ́dati glẹ̑dam nedov.
glȋh1 neskl. prid.
glȗh glúha prid.
gnáti žénem nedov.
gnẹ́zdo -a s
gnída -e ž
gníti gnījem nedov.
gnȗs -a m
gọ́ba -e ž
gọ̑d -a in godȗ m
gọ̄diti -im nedov.
gojīti -ím nedov.
golčáti -ím nedov.
gọ́ltati1 -am nedov.
gomazẹ́ti -ím nedov.
gonīti gọ́nim nedov.
góra -e ž
gorẹ́ti -ím nedov.
gọ̑s gosȋ ž
gosẹ̑nica -e ž
gospọ̑d -a m
gȍst1 gósta m
gotȍv -óva prid.
govẹ́do -a ž
gọ́vno -a s
grȃd -a in gradȗ m
grȁh gráha m
grȃvis -a m
gȓd gŕda prid.
grébsti -bem nedov.
gréda1 -e ž
grẹ́m sed. glagola īti
grẹ́ti grẹ̑jem nedov.
grẹ́zniti grẹ̑znem nedov.
grȋnta -e ž
grísti -zem nedov.
gríva -e ž
gr̄kati gȓkam nedov.
gŕlo -a s
grmẹ́ti -ím nedov.
grȍb1 gróba m
grȍm gróma m,
grọ̑t -a m
gróza -e ž
grȍzd -ózda m,
grúda -e ž
grȗdi -i ž mn.
gúba -e ž
gubīti -ím nedov.
gulȃg -a m
gúmno -a s
gȗžva -e ž
H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.
hlȃd -a in hladȗ m
jágoda -e ž
jẹ́za -e ž
K 1. V slovenskem fonemu k se ohranja pslovan. *k (< ide. *k, ku̯ pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), npr. kȍš. Glej tudi c, č. 2. V izposojenkah praviloma ustreza tujejezičnemu k (v rom. jezikih pisano c), npr. kȃjža, kríž; lahko tudi srvnem. g v bavarski izreki, npr. krompír. Skupina kl je lahko nadomestila srvnem. tl, npr. crkljáti, skupina ks pa nem. chs, npr. bíksati.
k predl. z daj.
kalorȋja -e ž
kamẹ́lija -e ž
karȃt -a m
kȋt2 -a m
krẹ́čiti -ẹ̑čim nedov.
kržljȁv -áva prid.
lẹ̑j -te medm.
lẹ́sti lẹ̑zem nedov.
lȋbra -e ž
líter -tra m
lóza -e ž
lúža -e ž
mȋna3 -e ž
mọ́jster -tra m
mọ̑zeg -zga m
mozník -a m
možgȃni -ov m mn.
mrȁz mráza m
mrgọ̄diti -ọ̑dim nedov.
mŕtev -tva prid.
mūzati se -am se nedov.
negȋrati -am nedov. in dov.
ogọ́r1 -ja m
optimīzem -zma m
orangȗtan -a m
pȃrati -am nedov.
pẹ̑nez -a m
pláziti se plȃzim se nedov.,
pọ́hati -am nedov.
povẹ́zniti -ẹ̑znem dov.
pozȍj -ọ́ja m,
prážiti prȃžim nedov.
priȋmek -mka m
-r obrazilo za izpeljavo oziralnih zaimkov iz vprašalnih,
rẹ́zati rẹ̑žem nedov.
ríba -e ž
ȓž ržȋ ž
S 1. V slovenskem fonemu s (a) se ohranja pslovan. *s (< ide. *s /razen neposredno za *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯, *gu̯h/ ali *k'), npr. svọ́j, desẹ̑t. (b) Lahko je nastal iz starejšega *x (glej H) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno le, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. vȅs. (c) V skupini *st je lahko nastal tudi iz *t pred ide. *t, *d ali *dh, npr. plésti. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. ʒʒ, npr. básati, in ss, npr. pȃsati, mnogokrat romanski s, npr. soldȁt, in madž. sz, npr. sȗrka, sẹ̑gedin.
sedȁj prisl.
sẹ́kel -kla m
slọ̑gan -a m
smr̄kati smȓkam nedov.
sọ̄drga -e ž
srága -e ž
strẹ́ha -e ž
strȍk -óka m
škŕga -e ž
škržȃt -a m
štȓk -a m
tọ̑lst tọ́lsta prid.
tŕgati tȓgam in tŕžem nedov.
tr̄zati -am nedov.
ȗnča -e ž
vagȋna -e ž
vagọ̑n -a m
vrȃg -a m
vrẹ́či vȓžem dov.
vŕša -e ž
vrzẹ̑l -i ž
Z 1. V slovenskem fonemu z (a) se ohranja pslovan. *z (iz ide. *g' ali *g'h v vseh legah, pa tudi iz ide. *s pred zvenečimi zaporniki), npr. vọ̑z, mȅzda. Pslovan. *z je pod posebnimi pogoji lahko nastal iz ide. *s tudi ob zvočnikih, npr. dŕzen (Sn, 54 ss.). Pslovan. skupina -zd- se je lahko razvila iz ide. -d(h)d(h) ali -td(h). (b) Lahko je prek dz nastal iz star. *g (glej G) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. zelọ̑, stezȁ. 2. V ljudskih izposojenkah se skoraj ne pojavlja, ker se nem., srvnem. in večkrat tudi rom. s praviloma nadomešča z ž. Izjema so zelo mlade izposojenke tipa závber, zọ̑fa in one, ki so bile stalno pod vplivom clat., npr. zakramȅnt. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah se pojavlja pri posnemanju brenčanja insektov, npr. bzīkati.
za predl. s tož. in orod.
zȃjec -jca m
zárja -e ž
zebȗ -ja m
zẹ́hati -am nedov.
zẹ̑l1 zelȋ ž
zȅl2 zlȁ prid.
zelȅn -éna prid.
zelọ̑ prisl.
zémlja -e ž
zẹ̑nica -e ž,
zgȃga -e ž,
zijáti -ȃm nedov.
zíma -e ž
zíniti zȋnem dov.
zlȃt zláta prid.
zmāj -a m
zóra -e ž
zrȁk -áka m,
zrcálo -a s
zrẹ́ti zrȅm nedov.
zváti zóvem nedov.
zvenẹ́ti -ím nedov.
zvȅnk zvẹ́nka m
zvẹ̑r zverȋ ž
zvẹ́zda -e ž
zvọ̑k -a m
zvọ̑n -a in zvonȃ m
Ž 1. V slovenskem fonemu ž (a) se ohranja pslovan. *ž, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) iz starejšega *g (glej G), npr. žélja, žẹ́ja, žába, žȋv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *z' (kar nekateri označujejo z *ž), ki je po jotaciji nastal iz *zi̯, npr. pọ̄lž. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. s, npr. žafrȃn, rom. g pred mehkimi samoglasniki (tj. dž-jevske in ž-jevske glasove), npr. žọ̑ga, pȃž, ben. it. s, npr. dọ̑ž, pa tudi hrv. dž in đ, npr. žȅp. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah ali v besedah, ki so postale imitativne, ponazarja nekatere naravne glasove, npr. žvrgolẹ́ti, žužẹ̑lka.
žába -e ž
žȁl1 prisl. in neskl. prid.
žȃr -a in žarȗ m
ždẹ́ti ždím nedov.
žẹ́ja -e ž
želẹ́ti -ím nedov.
žélo -a s
žélod želọ́da m
želọ̑dec -dca m
žẹ̑lva -e ž
žéna -e ž
žerjȃvica -e ž
žẹ́ti1 žánjem nedov.
žézlo -a s
žíca -e ž
žídek -dka prid.
žíla -e ž
žíma -e ž
žíti žȋjem in žívem nedov.
žíto -a s
žȋv žíva prid.
živȍt -óta m
žlẹ̑d -a m in žledȋ ž
žlẹ́za -e ž
žlíca -e ž
žọ̑lč -a m
žọ́lna -e ž
žọ̑lt -a prid.
žȓd žrdȋ ž
žrebȅ -ẹ́ta s
žrẹ̑c -a m
žrẹ́ti žrȅm nedov.
žȓmlje -melj ž mn.
žuborẹ́ti -ím nedov.
žūgati -am nedov.
žúriti se -im se nedov.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2480 zadetkov.