Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
gasílec -lca [tudi gasiu̯ca] m (ȋ)
kdor se (poklicno) ukvarja z gašenjem ali je član gasilskega društva: gasilci so se pripeljali na kraj požara; tudi pomoč poklicnih gasilcev ni zalegla; gasilci v bleščečih čeladah / ob povodnji so pomagali vojaki, gasilci in reševalci
izprášati tudi izprašáti -am tudi sprášati tudi sprašáti -am dov., tudi izprášala tudi sprášala (á á á) 1. s spraševanjem poizvedeti: izprašal je sina, kod je hodil;
natančno, temeljito so ga izprašali o vsem;
zastar. izprašati po novicah povprašati
● ekspr. izprašaj si malo vest, če nisi tega tudi sam kriv premisli2. zaslišati2:
izprašati obdolženca, pričo / navzkrižno izprašati 3. zastar. z vprašanji ugotoviti, preveriti kandidatovo znanje; vprašati: izprašati učenca;
izprašati iz matematike;
izprašati pri izpitu izprášan tudi sprášan -a -o
1. deležnik od izprašati: izprašan pred komisijo / izjave izprašanih prič zaslišanih / učenec je bil izprašan vso snov, iz vse snovi vprašan
2. ki je opravil izpit za kako strokovno dejavnost: izprašani gasilec, lovec; izprašana babica
ognjegásec -sca m (ȃ) zastar. gasilec: pri gašenju požara sta se ranila dva ognjegasca
poróčnik1 -a m (ọ̑)
1. najnižji častniški čin v Slovenski vojski ali nosilec tega čina: stotniki in poročniki / podelili so mu čin poročnika
// čin, za stopnjo nižji od nadporočnika, ali nosilec tega čina: kapitani in poročniki; nižji, višji poročnik / napredovati v poročnika
♦ navt. poročnik trgovske mornarice čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina; voj. poročnik bojne ladje mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina; poročnik fregate mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od poročnika korvete, ali nosilec tega čina; poročnik korvete najnižji mornariški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo nižji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina
2. v nekaterih državah kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti v policiji, gasilstvu: policijski poročnik / gasilec lahko napreduje v čin poročnika
pozívnik -a m (ȋ)
žepni sprejemnik za osebne klice: nositi pozivnik; poklicati na pozivnik; ukazni pozivnik; gasilec z pozivnikom
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
gasilčevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [gasílčeu̯], ženski spol [gasílčeva], srednji spol [gasílčevo]
gasilecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [gasíləc], rodilnik [gasílca]
BESEDOTVORJE: gasilčev
ZVEZE: gasilec Samo
MagirusPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
nemški podjetnik in gasilec
IZGOVOR: [mágirus], rodilnik [mágirusa]
BESEDOTVORJE: Magirusov
SamoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [sámo], rodilnik [sáma]
BESEDOTVORJE: Samov
ZVEZE: gasilec Samo
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
gasílec -lca m z -em člov. (ȋ)
gasílka -e ž, člov. (ȋ)
gasílčev -a -o (ȋ)
..(í)lec -lca m. prip. obr. (ȋ)
1. [u̯c] člov. 'vršilec' gasílec; živ. gnezdílec
2. [lc] 'vršilnik' drobílec, nosílec; prim. ..lec
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
gasílec -lca
m kdor se (poklicno) ukvarja z gašenjem ali je član gasilskega društva
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar govorov Zadrečke doline
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
gasilec ► ˈgasiːu̯c gaˈsiːu̯ca m
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Jezikovne izbire: »delavnik« in »delovnik«Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik.
V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti.
Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?
Kako prevesti termin »migratory species«?
Prosimo vas za mnenje v zvezi s pridevnikom selivski/selitveni. Zasledili smo namreč, da se pojavljata obe obliki. Kateri pridevnik je po vašem mnenju pravilnejši? V mednarodni konvenciji, ki ureja to področje, je bil angleški termin migratory species preveden kot selitvena vrsta (in ne selivska vrsta):
Se selitveni lahko nanaša tudi na ptice selivke in ne samo na samo selitev (npr. selitveni servis)?
Od kod izvira izraz »krovstvo«?Zanima me, od kod izvira izraz krovstvo. Če se držimo teme o gradbeništvu, so izrazi zidarstvo, opekarstvo, betonarstvo ... povezani/izpeljani z materialom/elementom, s katerim se ukvarjajo. Krovstvo, ki se nanaša na polaganje strehe, pa res ne vem, od kod izvira.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Naušniki
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
Število zadetkov: 21