glásba -e ž, pojm. (ȃ) poučevati ~o; klasična, ljudska ~; ~ za film
bítglásba -e tudi bít glásba ~ -e ž, pojm. (ȋȃ) bitovska glasba
rókglásba -e tudi rók glásba ~ -e ž, pojm. (ọ̑ȃ) rokovska glasba
sakrálen -lna -o (ȃ) verski, bogoslužen
sakrálni -a -o (ȃ) ~ obred; ~a glasba cerkvena glasba
sakrálno -ega s, pojm. (ȃ) ~ v njem sveto
sakrálnost -i ž, pojm. (ȃ)
avízo -a m (ȋ) |uvodna glasba|; neobč. sporočilo
gódba -e ž (ọ̑) ~ na pihala; pojm. slišati ~o |igranje|; star. ~ za ples glasba
korál -a m, skup. (ȃ) glasb. |enoglasna liturgična glasba|
latínoglásba -e ž, pojm. (ȋȃ) publ. južnoameriška glasba
múzika -e ž, pojm. (ú) klasična ~ glasba; ~ jezika blagoglasnost, spevnost; števn. najeti ~o godbo
ragtime -ma [régtajm] m, pojm. (ẹ̑) |ameriška plesna glasba; ples|
rap -a [rép] m, pojm. (ẹ̑) |bitovska zabavna glasba|
tónski1 -a -o (ọ̑) ~ obseg glasbila; rad. žarg. ~ mojster zvokovni mojster; glasb. ~ način tonovski način; poud. ~a govorica |glasba|
tónskost -i ž, pojm. (ọ̑)
vídeospót -a m (ȋọ̑) |glasba z videoposnetki|
áfroamêriški -a -o (ȃȇ) ~a glasba
àtonálen -lna -o (ȁȃ)
àtonálni -a -o (ȁȃ) ~a glasba
àtonálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
bít.. tudi bít prvi del podr. zlož. (ȋ) bítglásba tudi bít glásba
bítovski -a -o (ȋ) ~a glasba
blúzovski -a -o (ȗ) ~a glasba
countryglasba -e tudi country glasba ~ -e [kántriglásba] ž, pojm. (ȃȃ); gl. kantriglasba
debussyjevski -a -o [debisí] (ȋ) ~a glasba
diskotéčen -čna -o (ẹ̑)
diskotéčni -a -o (ẹ̑) ~a glasba
dvóržakovski -a -o (ọ̑) ~a glasba
dvótonálen -lna -o (ọ̑ȃ)
dvótonálni -a -o (ọ̑ȃ) ~a glasba
dvótonálnost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ)
džéz.. tudi džéz prvi del podr. zlož. (ẹ̑) džézbalét, džézglásba tudi džéz balét, džéz glásba
elektrónski -a -o (ọ̑) ~ curek; ~a glasba; ~a knjiga; ~a pošta
elektrónskost -i ž, pojm. (ọ̑)
kántri.. tudi kántri prvi del podr. zlož. (ȃ) kántriglásba tudi kántri glásba
kántriglásba -e tudi kántri glásba ~ -e ž, pojm. (ȃȃ)
koncertánten -tna -o (ȃ)
koncertántni -a -o (ȃ) ~a glasba
Lutosłáwski -ega [lau̯] m, oseb. i. (ȃ) |poljski skladatelj|: glasba ~ega
mehkôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~e ustnice; poud.: ~a glasba |ganljiva, čustvena|; ~a ženska |popustljiva, prizanesljiva|
mehkôbnost -i ž, pojm. (ó)
minimalístičen -čna -o (í) ~e zahteve
minimalístični -a -o (í) ~a glasba
minimalístičnost -i ž, pojm. (ȋ)
národno-zabáven -vna -o (á-á; á-á á-ȃ á-á)
národno-zabávni -a -o (á-á) ~a glasba
obstájati -am nedov. -ajóč; obstájanje (á; ȃ) Društvo ~a že več let; Še ~a možnost, da se rešimo |je mogoče|; ~a nevarnost poplav |grozijo nam poplave|; ~a upanje, da se rešimo |upamo|; redk. Brez hrane ne bi mogli ~ živeti, shajati; obstajati za koga poud. Ta glasba zanj ne ~a |je ne prizna, ne pozna|
odreševáti -újem nedov. odreševánje; drugo gl. reševati (á ȗ) koga/kaj ~ človeka; poud. Glasba ~uje |lajša, odpravlja skrbi, težave|
orkestrálen -lna -o (ȃ)
orkestrálni -a -o (ȃ) ~a glasba
pánkovski -a -o (ȃ) ~a glasba; ~a skupina
pogrézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogrézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj redk. ~ rečno strugo poglabljati; pogrezati koga v kaj Glasba ga ~a ~ spanje; poud. Ta vest ga ~a ~ obup |spravlja|
pogrézati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Hiša se ~a; poud. pogrezati se v kaj ~ ~ ~ delo, študij |intenzivno delati, študirati|
pogrézniti -em dov. pogréznjen -a; pogréznjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj redk. ~ strugo poglobiti; pogrezniti koga v kaj Glasba ga je pogreznila v spanec; poud. Sporočilo ga je pogreznilo v obup |spravilo, pahnilo|
pogrézniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) Hiša se je nekoliko pogreznila; poud. pogrezniti se v kaj ~ ~ ~ branje, študij |zavzeto brati, študirati|
politonálen -lna -o (ȃ) glasb.
politonálni -a -o (ȃ) ~a glasba
politonálnost -i ž, pojm. (ȃ) glasb.
pomírjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pomírjanje (í) koga/kaj ~ jeznega človeka; Glasba ~a
pomírjati se -am se (í) Jeza se ~a
popévkarski -a -o (ẹ̑) ~ festival; ~a glasba
pòpglásba -e tudi pòp glásba ~ -e ž, pojm. (ȍȃ) |glasbena zvrst|
prebúren -rna -o (ú; ú ȗ ú) ~a glasba
presnét1 -a -o (ẹ̑) ~a glasba; knj. pog. zapleniti ~e kasete |kasete s presneto glasbo|
privláčiti -im tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. -i -ite tudi privláči -te in -íte; -il -ila tudi privláčil -íla, -it, -en -ena; privláčenje; (-it) (á; á ȃ; í/ȋ/á á) koga/kaj Glasba ga ~i; Magnet ~i rudnino
privláčiti se -im se tudi privlačíti se in privláčiti se -im se (á; á ȃ; í/ȋ/á á) Električni naboji se ~ijo
punktuálen -lna -o (ȃ) neobč. ~o dejanje trenutno
punktuálni -a -o (ȃ) glasb. ~a glasba; jezikosl. ~ glagol trenutnodovršni glagol
ramôvševski -a -o (ȏ) ~a dialektologija; ~a glasba
rázen1 -zna -o (á; ȃ) glasba ~ih narodov; star. Besedi imata ~ pomen različen
rázno -- s (á; ȃ) dnevni red zaključiti z ~; točka ~; žarg. obravnavati kaj pod ~ pri točki razno
razkuríti in razkúriti -im dov. razkúrjenje; drugo gl. kuriti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ peč; poud. razkuriti koga Glasba je razkurila plesalce |razgibala, navdušila|; ~ soseda |zelo razjeziti, razdražiti|
razkuríti se in razkúriti se -im se (í/ȋ/ú ú) poud. |razjeziti se, razdražiti se|
razpoložênjski -a -o (é; ȇ) ~a glasba
razpoložênjskost -i ž, pojm. (é; ȇ)
reproducíran -a -o (ȋ) večkrat ~a slika
reproducírani -a -o (ȋ) ~a glasba
reproducíranost -i ž, pojm. (ȋ)
résen -sna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ človek; poud. ~ prepir |hud, velik|; biti zelo ~ za svoja leta
résni -a -o (ẹ́) ~a glasba
résnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ pri študiju; z ~jo se lotiti dela resno
róckglásba -e tudi róck glásba ~ -e [rok] ž, pojm. (ọ̑ȃ); gl. rokglasba
rók.. tudi rók prvi del podr. zlož. (ọ̑) rókglásba tudi rók glásba
rókovski -a -o (ọ̑) ~a glasba
seriálen -lna -o [ija] (ȃ) glasb.
seriálni -a -o [ija] (ȃ) ~a glasba
sprostíti -ím dov. sprôsti -íte; spróstil -íla, -ít/-ìt, sproščèn -êna; sproščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Glasba ga ~i; ~ mišice; ~ vzmet
sprostíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ po izpitu; Pri eksploziji se ~i veliko energije
spróščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spróščanje (ọ́) koga/kaj Glasba človeka ~a; kem. ~ kisik iz spojine
spróščati se -am se (ọ́) ~ ~ pred treningom; duševno se sproščati
svéten -tna -o; bolj ~ (ẹ̑) posveten: delo ~e vsebine
svétni -a -o (ẹ̑) ~a glasba
šlágerski -a -o (á) ~a glasba
téhno..2 tudi téhno prvi del podr. zlož. (ẹ̑) téhnoglásba tudi téhno glásba
téhnoglásba -e tudi téhno glásba ~ -e ž, pojm. (ẹ̑ȃ)
uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́) šepetati na, v ~; gluh na eno ~, na obe ušesi; prijeti koga za ušesa; Trga ga po ušesih; Šumi mu v ušesih |Ima občutek šumenja, zvenenja|; šivankino ~; knj. pog., poud. Daj mu eno okrog ušes, za ~ |Udari ga|; poud.: odpreti usta do ušes |zelo, na široko|; Govorice so prišle tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa |Govorice je slišal tudi on|; povedati kaj na ~ |zaupno|; vleči na ušesa |prisluškovati|; na lastna, na svoja ušesa slišati |sam, osebno|; poslušati kaj na vsa ušesa, z očmi in ušesi |zelo pozorno|; Treba ga bo (prijeti) za ~, za ušesa |kaznovati ga|; sedeti na ušesih |nepazljivo poslušati|; za ~ prijetna glasba |za poslušanje|; ušesa knjige |zavihki, zmečkani ogli|
umétnost1 -i ž, pojm. (ẹ́) vpliv filozofije na ~; besedna, gledališka ~; razstava ljudske ~i; glasba in druge ~i; neobč. ~ skladbe umetniškost; poud.: kuharska ~ |spretnost, znanje|; ~ molčanja |sposobnost|; publ.: črna ~ tiskarstvo; sedma ~ filmska umetnost, film
umírjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; umírjanje (í) koga/kaj ~ gugalnico; Glasba ga ~a
umírjati se -am se (í) Hrup se ~a; Otroci se ~ajo
underground.. tudi underground [ándergráu̯nd-] prvi del podr. zlož. (ȃá/ȃ) |podtalen, uradno nepriznan| undergroundfilm, undergroundglasba tudi underground film, underground glasba
undergroundglasba -e tudi underground glasba ~ -e [ándergráu̯ndglásba] ž, pojm. (ȃáȃ; ȃȃȃ)
valovéti -ím nedov. valôvi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; valovênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Morje ~i; poud. Iz dvorane ~i glasba |prihaja, se širi|
veljáva -e ž, pojm. (ȃ) imeti ~o pri ljudeh; izgubiti ~o, publ. na ~i; pravna ~; Glasba pride do ~e v zvočnem prostoru; pravn. žarg. Odlok stopi v ~o takoj začne veljati; gosp. valuta
zamakníti in zamákniti -em dov. zamákni -te in -íte; zamáknil -íla, zamáknit, zamáknjen -a; zamáknjenje; (zamáknit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ vsak tretji stol v vrsti; neobč. Glasba ga je zamaknila prevzela, pritegnila; publ. ~ začetek delovnega časa s sedme ure na osmo prestaviti, premakniti
zamakníti se in zamákniti se -em se (í/ȋ/á á) Sonce se ~e za hrib; mistično se zamakniti; poud. zamakniti se v koga/kaj ~ ~ ~ knjigo |začeti zbrano, intenzivno brati|
zanímati -am nedov. -ajóč (ȋ) koga/kaj ~a ga glasba; poud. Ženske ga ne ~ajo |ne čuti potrebe po njihovi družbi, po stikih z njimi|; publ. Ta vprašanja ~ajo obe državi zadevajo; Očeta zanima, kam si šel
zanímati se -am se (ȋ) za koga/kaj ~ ~ ~ filozofijo; Ne ~a ~ ~ sosede
zaslíšati1 -im dov. -an -ana; zaslíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ korake; ~ zasledovalce
zaslíšati se -im se (í ȋ) Zaslišala se je glasba
zgíbati1 -am in zgíbati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite, -an -ana; zgíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/kaj Glasba je zgibala plesalce; Veter je zgibal zavese; zgibati z/s čim v odgovor ~ z rameni skomigniti
zgíbati se -am se in zgíbati se -ljem se (í; ȋ; í; ȋ) Drevje se je zgibalo; neobč. ~ ~ na svežem zraku razgibati se
žuboréti -ím nedov. žubôri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èn -êna; žuborênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Reka ~i; poud. Iz radia ~i tiha glasba |se sliši|; poud., z notranjim predmetom žuboreti kaj Potok ~i svojo pesem