glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva] 1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba 1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
glíva -e ž (í) 1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glive se uvrščajo med nižje rastline / gliva zajedavka
♦ biol. gliva cepljivka bakterija; gliva kvasovka 2. star. goba: strupene, užitne glive
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
glíva -e ž (í) ~e kvasovke; ~ zajedavka; star. goba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
glíva -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
glíva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče-Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.-C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gliva [glíva]
samostalnik ženskega spola- drevesna goba
- golša
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gliva samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gliva (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, clavariae ... glive, medvedove tazheze Scop.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gliva ► gˈliːva -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
avtoécična glíva -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
heteroécična glíva -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
osmotolerántna glíva -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.