Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~i
aconcágovski -a -o (ȃ)
Bábji zób -ega -a m, zem. i. (ȃ ọ̑) |gora nad Savo Bohinjko|: na ~em ~u
Begúnjščica -e ž, zem. i. (ȗ) |gora v Karavankah|: na ~i
Blégoš -a m z -em zem. i. (ẹ̑) |gora v Škofjeloškem hribovju|: na ~u
Bóč -a m z -em zem. i. (ọ̑) |slovenska gora|: na ~u
Bogatín -a m, zem. i. (ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
Bôhor -órja m z -em zem. i. (ó ọ́) |gora v Zasavju|: na ~u
..(č)ki -a -o prip. obr. kméčki; v znanih lastnih imenih Donáčka gôra, Goríčko; pokr. hóčki; prim. ..(š)ki
Čŕna gôra -e -e ž, zem. i. (ŕ ó) |republika v ZRJ|: v ~i ~i
črnogórski -a -o (ọ̑)
Črnogórec -rca m s -em preb. i. (ọ̑)
Črnogórka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Črnogórčev -a -o (ọ̑)
Čŕna pŕst -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ŕ ȓ ŕ ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i ~i
dahníti in dáhniti -em dov. dáhni -te in -íte; dáhnil -íla, dáhnjen -a; dáhnjenje; (dáhnit) (í/ȋ/á á)
1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|
2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo
Dóbrač -a m z -em zem. i. (ọ̑) |gora na avstrijskem Koroškem|: na ~u
dóbraški -a -o (ọ̑)
Dóbrča -e ž, zem. i. (ọ̑) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~i
dóbrški -a -o (ọ̑)
Donáčka gôra -e -e ž, zem. i. (ȃ ó) |slovenska gora|: na ~i ~i
donében -bna -o (ẹ̑) poud. |zelo visok|: ~a gora
donébnost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
dvátisočák -a m (ȃá) poud. |gora|
Eiger -ja [ájger] m z -em zem. i. (ȃ) |švicarska gora|
Frúška gôra -e -e ž, zem. i. (ȗ ó) |hribovje v ZRJ|: na ~i ~i
fruškogôrski -a -o (ȏ)
Golíca -e ž, zem. i. (í) |gora v Karavankah|: na ~i
golíški -a -o (í)
gôra -e in gôra -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) sneg na ~ah; strme ~e; poud.: ~ dokazov |velika količina|; On je naše ~e list |je naše narodnosti|; Križana ~, kaj je to? |vzklik čudenja|; pokr. dol. |vinograd|; zastar. |gozd|
Gríntovec -vca m z -em zem. i. (í) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~u
gríntovški -a -o (í)
Grmáda -e ž, zem. i. (á; ȃ) |gora v Polhograjskem hribovju|: na ~i
grmáški -a -o (á; ȃ)
Gróssglóckner -ja [grosglokner] m z -em zem. i. (ọ̑ọ́) |avstrijska gora|: na ~u
gróssglócknerski -a -o (ọ̑ọ́)
Ílova gôra -e -e ž, stvar. i. (í ó) |Kozinova simfonija|
izrísati -ríšem dov. -an -ana; izrísanje (ȋ) kaj ~ načrt; redk. ~ model iz revije prerisati
izrísati se -ríšem se (ȋ) Obronki gora so se izrisali na nebu |prikazali v obrisih|
Jálovec -vca m z -em zem. i. (á) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
jálovški -a -o (á)
jézero1 -a s (ẹ̑) plavati v ~u; poud.: Vrhovi gora so se dvigali iz meglenega ~a |iz megle|; potočiti ~ solz |veliko|
Kanín -a m, zem. i. (ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
kanínski -a -o (ȋ)
Kóčna -e ž, zem. i. (ọ́; ọ̑) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~i
kóčenski -a -o [čə] (ọ̑)
Kránjska Gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) v ~i ~i
kranjskogórski -a -o (ọ̑)
Kranjskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Kranjskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Krìm Kríma m, zem. i. (ȉ í) |slovenska gora|: na ~u
krímski -a -o (ȋ)
krížan -a -o (í; ȋ) ~i uporniki
krížani -a -o (í; ȋ) ~ jermen prekrižani jermen; ver. ~ Kristus; ~a pasma ovc; poud. ~a gora, kako si neveden |izraža začudenje|
krížanost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Kŕn -a m, zem. i. (ŕ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
kŕnski -a -o (ŕ)
Kúm -a m, zem. i. (ȗ) |slovenska gora|: na ~u
Lôvčen -a m, zem. i. (ó) |črnogorska gora|
Lubník -a m, zem. i. (í) |slovenska gora|: na ~u
lubníški -a -o (ȋ)
Magdalénska gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ó) |arheološko najdišče na Dolenjskem|: na ~i ~i
Makalú -ja m z -em zem. i. (ȗ) |himalajska gora|: na ~u
makalújski -a -o (ȗ)
Mángart -a m, zem. i. (ȃ) |slovenska gora|: na ~u
mángartski -a -o (ȃ)
Matajúr1 -ja m z -em zem. i. (ȗ) |gora na slovensko-italijanski meji|: na ~u
matajúrski -a -o (ȗ)
Mátterhórn -a [tər] m, zem. i. (áọ́; ȃọ́) |gora na švicarsko-italijanski meji|: na ~u
mátterhórnski -a -o (áọ́; ȃọ́)
Mókrec -a m z -em zem. i. (ọ̑) |slovenska gora|: na ~u
mókreški -a -o (ọ̑)
Mont Blánc ~ -a [nk] m, zem. i. (ȃ) |gora na italijansko-francoski meji|: na ~ ~u
montblánški -a -o (ȃ)
Mount Pálomar ~ -ja [máu̯nt] m, druga enota z -em zem. i. (ȃ ȃ) |gora v ZDA|: na ~ ~u
mountpálomarski -a -o (ȃ)
Obír -ja m z -em zem. i. (í) |gora na avstrijskem Koroškem|: na ~u
obírski -a -o (ȋ)
obrís -a m (ȋ) ~i gora; ~ stopala; v grobih ~ih razložiti |brez podrobnosti|; redk. bežen ~ sodobnega filozofskega dogajanja opis, oris
Ojstríca -e ž, zem. i. (í) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~i
ojstríški -a -o (ȋ)
Okréšelj -šlja m z -em zem. i. (ẹ́) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~u
okréšeljski -a -o [šə] (ẹ́)
Olímp -a m, zem. i. (ȋ) |grška gora|: na ~u
olímpski -a -o (ȋ)
Ólševa -e ž, zem. i. (ọ́) |gora v Karavankah|: na ~i
ólševski -a -o (ọ́)
orjáški -a -o (á) poud.: ~a gora |zelo visoka|; ~a pest |zelo velika|
orjáškost -i ž, pojm. (á) poud.
óro.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) |gora| órogenéza
oro.. prvi del podr. zlož. |gora| orografíja
ósemtisočák -a [sə] m (ọ́/ọ̑á) žarg. |gora|
Péca -e ž, zem. i. (ẹ́) |gora v Karavankah|: na ~i
péški -a -o (ẹ́)
Pórezen -zna m, zem. i. (ọ́) |gora v Cerkljanskem hribovju|: na ~u
pórezenski -a -o (ọ̑)
Prisójnik -a m, zem. i. (ọ̑) |gora v Julijskih Alpah|
Ptújska Gôra -e -e ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~i
ptujskogórski -a -o (ọ̑)
Ptujskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Ptujskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Ratítovec -vca m z -em zem. i. (í) |slovenska gora|: na ~u
ratítovški -a -o (í)
Rázor -ja m z -em zem. i. (á) |gora v Julijskih Alpah|
Sabotín -a m, zem. i. (ȋ) |gora v Posočju|: na ~u
sabotínski -a -o (ȋ)
sédemtisočák -a [də] m (ẹ́á; ẹ̑á) poud. |gora|
skrívati -am nedov. -aj -ajte, redk. -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala, redk. -ála, -an -ana; skrívanje (í) koga/kaj pred kom/čim ~ sladkarije pred otroki; neobč. Gora ~a veliko premoga ima; ~ žalost
skrívati se -am se (í) pred kom/čim ~ ~ ~ zasledovalci; poud.: ~ ~ ~ odgovornostjo |izogibati se odgovornosti|; Vas se ~a v zelenju |je, se nahaja|
Skúta -e ž, zem. i. (ú) |gora v Kamniško-Savinjskih Alpah|: na ~i
skútski -a -o (ȗ)
Sládka Gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) na ~i ~i
sladkogórski -a -o (ọ̑)
Sladkogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Sladkogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slávnik -a m, zem. i. (ȃ) |gora na Primorskem|: na ~u
slávniški -a -o (ȃ)
sleménast -a -o (ẹ́) ~a gora
snežník -a m (í) |visoka gora|
Stára Gôra -e -e ž, zem. i. (ȃ ó) na ~i ~i
starogórski -a -o (ọ́)
Starogórčan -a m, preb. i. (ọ́)
Starogórčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Stòl Stôla [-u̯] m, zem. i. (ȍ ó) |gora v Karavankah|: na ~u
Svéta gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ́ ó) |vzpetina pri Novi Gorici|: na ~i ~i
Šentúrška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~i
šenturškogôrski -a -o, neurad. šentúrški -a -o [še in šə] (ȏ; ú)
Šenturškogôrčan -a, neurad. Šentúrčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȗ)
Šenturškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
Šentvíška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ȋ ó) na ~i ~i
šentviškogôrski -a -o, neurad. gôrski -a -o [še in šə] (ȏ; ó)
Šentviškogôrčan -a, neurad. Gorjàn -ána in Gorján -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȁ á; ȃ)
Šentviškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)
šésttisočák -a m (ẹ̑á) publ. |gora|
Škrlatíca -e ž, zem. i. (í) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i
škrlatíški -a -o (ȋ)
Šmarjétna gôra -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ó) |gora pri Kranju|: na ~i ~i
Šmárna gôra -e -e ž, zem. i. (á ó) |gora pri Ljubljani|: na ~i ~i
šmarnogórski -a -o (ọ̑)
štíritisočák -a m (í/ȋá) alp. žarg. štiri tisoč metrov visoka gora
Tíčarica -e ž, zem. i. (ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~i
Tríglav1 -a m, zem. i. (ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
tríglavski -a -o (ȋ)
trítisočák -a m (ȋá) poud. |gora|
Tŕška gôra -e -e ž, zem. i. (ȓ ó) |vzpetina pri Novem mestu|: na ~i ~i
Účka -e ž, zem. i. (ȗ) |istrska gora|
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
Vínska Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v in na ~i ~i
vinskogórski -a -o (ọ̑)
Vinskogórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Vinskogórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Víšnja Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v ~i ~i
višnjegórski -a -o in višnjánski -a -o (ọ̑; ȃ)
Višnjegórčan -a in Višnjàn -ána in Višnján -a m, preb. i. (ọ̑; ȁ á; ȃ)
Višnjegórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Vógel2 -gla [-u̯] m, zem. i. (ọ̑) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
vršác -a m z -em živ. (ȃ) neobč. (visok) vrh, gora
zableščáti -ím dov. zableščánje; drugo gl. bleščati (á í) neobč. Gora ~i v soncu se zablešči
zableščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu
zavétje -a s (ẹ̑) ~ pred dežjem; rastline v ~u skal; najti ~ v tuji državi; poud. ~ gora |gore|
živoskálen -lna -o (ȃ) neobč. ~a gora |iz skal, trdno zraščenih s podlago|