citrōnov, adj. Citronen-; c. gozd, der Citronenwald, Jan.; c. sok, der Citronensaft, Cig.; citronova kislina, die Citronensäure, Cig. (T.).
čístiti, čȋstim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.-Baud.
gájiti, gȃjim, vb. impf. 1) wachsen lassen, hegen, pflegen, aufziehen, Mur., Cig., Jan.; g. gozd, Mur., Cig., vzhŠt.; travo, drevje si g., ogr.-C.; za finkošti si pašo gajijo, Ščav.-Pjk. (Črt.); vinograd g., C.; — g. si živino = za pleme rediti, Fr.-C.; — 2) heilen, Mur., Cig., Jan.; dal se je Judom g., Met.; — tudi: gajíti, -ím.
golíca 1., f. 1) das Mädchen, Kast.-C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.-SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt-Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.-Valj. (Rad).
gòzd, gózda, m. der Wald, der Hochwald, der Forst; črni g., der Harzwald, der Nadelholzwald, Cig., Jan.; g. zarediti kje, einen Wald anlegen, Cig.
gózdəc, -zdəca, m. dem. gozd, Valj. (Rad).
gozdə̀k, -zdkà, m. dem. gozd, Cig., Valj. (Rad).
gozdìč, -íča, m. dem. gozd, das Wäldchen, Cig.
hǫ̑ja 2., f. 1) = jel, jelka, die Edeltanne, die Weißtanne (abies pectinata), Guts., Jarn., Mur., V.-Cig., Medv. (Rok.); — 2) črna h. = smreka, Z., Hlad.; — 3) der Nadelbaum, Cig., Jan.; — 4) frisches Nadelholzreisig, C., Mik., Gor.; — v hojo iti = v gozd iti, Ip.; — tudi: hǫ́ja; pogl. hvoja.
izkrčávati, -am, vb. impf. ausroden, Cig., Jan.; gozd i., ausstocken, Cig.
izplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. kahl machen, lichten: gozd i., Cig.
izpodredíti, -ím, vb. pf. 1) als Nachwuchs aufziehen; i. veliko živine, Gor.; — = odgojiti: i. dobro duhovščino, Slom.; — nachwachsen lassen: i. gozd, Cig.; i. les na goličavi, Cig.; gozd se izpodredi, wächst wieder nach, Cig.; — 2) etwas mästen, feist, dick machen, Z., Jan.
izrẹdčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izredčiti; dünn, schütter machen: gozd i. = trebiti, C.
izrẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. schütter, dünn machen, lichten; i. gozd, einen Wald auslichten, Cig., Jan.; i. trte, Vrtov. (Vin.); — verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; z vodo i. kaj, Nov.; i. zrak, Vest.
izrẹ́diti 1., -im, vb. pf. = izredčiti, Cig., Jan., Šol.; i. gozd, Cig., Jan.
izsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) heraushacken, aushauen; podobo iz kamena i., ein Bild aus Stein hauen, Cig.; — i. se iz česa, sich (z. B. aus einer Verlegenheit) herausarbeiten, Cig.; — 2) i. gozd, aushauen, auslichten, Mur., Cig., Jan.
iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden (zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.
jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče-Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.-C.
kŕčiti 2., -im, vb. impf. roden, urbar machen, Mur., Cig., Jan., Št.; gozd k., Cig.; laze k., Z.; — k. pot (hs.), die Bahn brechen, Cig., nk.
lȋstnik, m. 1) gozd, kjer rasto listovci in se listje grabi, der Laubwald, Cig., Jan., Nov., Vrt., Dol.; — 2) koš za listje, der Laubrückenkorb, Cirk.-Baud., Tolm.-Štrek. (LjZv.), Dol.; — 3) = listnjak, die Streuhütte, Mur., C.
mlája, f. die Zahnwurz (dentaria enneaphyllos), Trnovski gozd-Erj. (Torb.).
nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nȋžji, (adv.) nȋže.
obstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) herumstellen, Mur., Cig.; — umstellen; o. gozd z mrežami, Cig.; — 2) besetzen, Cig.; mizo o., den Tisch bestellen, Cig.; kako mesto z vojaki o., einen Posten mit Soldaten beziehen, Cig.
obstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. herumtreten, umringen, umzingeln; o. koga, o. gozd; — mesto o., die Stadt einschließen, blockieren, Mur., Cig. (T.).
odmíkati, -mȋkam, -čem, I. vb. impf. ad odmekniti; wegrücken; entziehen, M.; — o. se, wegrücken (intr.); o. se od mize; gozd se odmiče, der Wald tritt immer weiter zurück, C.; sich zurückziehen, weichen, C.; nachgeben, Kras-M.; — II. odmȋkati, -kam, -čem, vb. pf. mit dem Hecheln fertig werden, Z., M.
ovlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. umziehen: o. kaj s čim, Cig.; o. gozd z mrežami, C.
pālmov, adj. Palmen-; p. gozd; palmovo drevo; palmovo olje, das Palmöl.
podsvẹ̑čnik, m. eine Art Enzian (gentiana cruciata), Trnovski gozd-Erj. (Torb.).
posẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. durch Hacken fällen: drevo p.; gozd p., einen Wald abtreiben; — niederhauen, niedermetzeln: nasprotnika, sovražnike p.; — im Wortstreit besiegen: posekal ga je.
prebírati, -bȋram, vb. impf. ad prebrati; 1) (immer das Schlechte absondernd) ausklauben, auslesen, sichten; solato p., Cig.; gozd p., den Wald läutern, Cig.; smeti p., das Kehricht durchsuchen, Z.; ptice si perje prebirajo, ogr.-Valj. (Rad); besede na vse strani p., ein Wortklauber sein, Cig.; — wählerisch immer das Bessere sich aussuchen; službo si p., Cig.; poprej si prebiral, zdaj pa pobiraj! = kdor dolgo izbira, pobere ostanek, Koborid-Erj. (Torb.); kdor si obilo prebira, tak si malokedaj prebere, Zv.; — 2) abwechselnd berühren oder greifen: ein Instrument mit Tasten spielen: klavir, orgle p., Cig., Jan., C.; — strune p., die Saiten anschlagen; — p. z nogami = navzkriž stopati, Dol.; z rokami p. = navzkriž prijemati (zdaj z eno, zdaj z drugo roko), Dol.; nepravilne korake p., unregelmäßige Schritte machen, LjZv.; — 3) durchlesen; — hie und da in einer Schrisf lesen, herumblättern; knjigo (knjige), pisma, časnike p.
prebráti, -bérem, vb. pf. 1) durchklauben, sichten; grah p., Cig.; pšenica je čista, kakor da bi jo bili golobje prebrali, C.; gozd p., den Wald aushauen, durchsichten, Cig.; — prebran, ausgesucht, vorzüglich, Jan., C.; prebrana večerja, C.; — 2) (etwas Besseres) auswählen; le si preberi, če si moreš, triff eine bessere Wahl, wenn du kannst, Z., jvzhŠt.; na tujem si nič ne prebereš, in der Fremde wirst du dein Los nicht bessern, Z., jvzhŠt.; — 3) p. se, die Fassung wieder gewinnen, sich fassen, sich sammeln, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) durchlesen: p. knjigo, pismo.
prekŕčiti, -im, vb. pf. durchroden, Z.; — pot p. skozi gozd, einen Weg durch den Wald bahnen, Cig.
premeketáti 1., -etȃm, -ę́čem, vb. pf. durchmeckern: p. gozd, p. noč, Cig.
prepihávati, -am, vb. impf. = prepihovati; 1) durchblasen, durchwehen: vetrovi gozd prepihavajo, Cig.; sapa prepihava, es ist zugicht, Cig.; — 2) fortwährend hin und her blasen: prepihavajoči vetri, die herrschenden Winde, Mur.
prepovẹ́danəc, -nca, m. = gozd, v katerem ne smejo sekati, Notr.
prerẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. schütter machen, verdünnen, ogr.-C.; lichten: gozd, vrste vojakov p., Cig.
presẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. durchhacken, entzweihacken; led p.; poleno p.; kost komu p. s sekiro; — p. gozd, einen Durchhau im Walde machen; — p. luknjo skozi led, im Eise ein Loch aufhauen, Cig.; p. stezo skozi gozd, einen Weg im Walde bahnen, Cig.; — pot p. komu, jemandem den Weg verlegen, in die Quere kommen, Cig.; dovoz p., die Zufuhr abschneiden, Cig.; — p., durchschneiden (math.), Cig. (T.); — besedo komu p., jemandem ins Wort fallen, Cig., Jan., Levst. (Nauk); tudi = widersprechen, C.
pretrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) durchgehends vom Ungehörigen reinigen; durchlichten: p. gozd, Cig., Jan.; — 2) von neuem reinigen; p. solato.
prevẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. 1) durchwehen, Cig.; — prevet gozd, ein gelichteter Wald, Notr.; — 2) = prevejati, Cig., Jan.
pŕkovəc, -vca, m. der Bovist (lycoperdon bovista), Trnovski gozd-Erj. (Torb.).
rȃšč, -ȋ, f. = rast, das Wachsthum, Nov.; — das üppig Wachsende: trebiti kako pregosto rašč, n. pr. koruzo, gozd, Erj. (Torb.).
rẹ́dčiti, rẹ̑dčim, vb. impf. verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.); gozd r., den Wald dünnen, lichten, Cig., Jan.; = trebiti (kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd i. dr.), Goriška ok.-Erj. (Torb.).
rẹ́dək, -dka, adj. 1) nicht dicht, spärlich, dünn (schütter); redki lasje; redki zobje; ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; redek glavnik; redko platno, sukno; redek gozd; redko drevje; redek močnik; redek zrak; Zvezde gredo na redko, Npes.-K.; — 2) selten; dobri prijatelji so redki; take reči so redke; — po redkem, selten; to se na redci (selten) zgodi, ogr.-Mik.; — redko, selten; — redko kdo, redko kateri, redko kedaj, redko kje.
sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
skríti, -krȋjem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem (vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
srborȋtka, f. die Frucht der Hagebutte ("Hetschepetsch"), Dict., C., Ip., Trnovski gozd-Erj. (Torb.).
stę̑łnik, m. = steljnik, gozd, kjer si kdo steljo grabi, der Streuantheil im Walde, Svet. (Rok.), Dol.
šákora, f. = gost gozd, BlKr.
trẹ́biti, -im, vb. impf. 1) vom Ungehörigen befreien, reinigen, putzen: solato, gobe t.; drevje t.; jarek, reko, ribnik t. (vom Schlamme u. dgl. reinigen, baggern); njivo t., die Steine u. dgl. vom Acker sammeln, Cig.; — zobe t., die Zähne stochern; nos si t., sich die Nase putzen; — kožo t. (abschaben, falzen), V.-Cig.; — ausweiden; ribe t.; — jezik t., die Sprache purificieren, Cig. (T.), nk.; — t. se, sich des Ungehörigen, Unbrauchbaren entledigen: sadje se trebi, t. j. kar je črvivega, slabega, odpada; leščniki se trebijo (= gredo radi iz robčevine), Gor.; ptiči se trebijo, die Vögel wechseln die Federn, federn sich, Cig.; — krava se trebi (entledigt sich der Nachgeburt), Z., jvzhŠt.; — 2) roden: gozd trebiti.
vzdivjáti, -ȃm, vb. pf. = zdivjati, wild werden, nk.; wild davon laufen: svinja je vzdivjala v gozd, LjZv.
zagostíti, -ím, vb. pf. 1) verdichten, Jap.-C.; zagoščen, verdichtet, Ravn.-C.; — z. se, dicht werden: gozd se zagosti, Cig.; — 2) zudichten, Cig.; Slovenci so vse te dežele zagostili (= gosto naselili), Ravn.
zalǫ́žən, -žna, adj. 1) zaloga se tičoč, Vorraths-: zalǫ̑žni hram, die Schatzkammer, Jap.-C.; — Fonds-: založno posestvo, das Fondsgut, Cig.; založni gozd, der Fondsforst, DZ.; založna imovina v obligacijah, der Stammbesitz an Obligationen, Levst. (Pril.); založne bukve, das Lagerbuch, Cig.; Proviant-, Jan.; Depot-, Reserve-: založni bataljon, das Depotbataillon, Cig.; založni denarji, Reservegelder, Cig.; Hypothekar-, Jan.; — Verlags-, Cig., Jan.; založni stroški, založna pravica, Cig., Jan.; — 2) Gründungs-, Stiftungs-: založno pismo, Cig., LjZv.
zasẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasenčiti, Jan.; gozd je zasenčeval (zasẹ́nčeval) zeleno tratino, Jurč.
zatrúti, -trújem, vb. pf. gozd z., einen Wald ausroden, vernichten, Miren pri Gorici-Štrek. (LjZv.).
zredíti, -ím, vb. pf. 1) groß füttern, aufziehen; deset svinj z. vsako leto; — gozd z., einen Wald in Bestand bringen, Cig.; z. sadja, Obst züchten, Pirc; — auferziehen: lepo z. svoje otroke; — 2) sich wachsen lassen, bekommen: perje z., Federn bekommen; Še lepše perje zredil bom, Npes.-Schein.; piščanci še niso bili zredili krepkega perja, Vrt.; — če bukva perje (Blätter) pred sv. Markom zredi, Levst. (Zb. sp.).
