eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja] STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža] STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək] STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: jež
jéžev jéževa jéževo pridevnik [jéžeu̯ jéževa jéževo] FRAZEOLOGIJA: muka ježeva
ETIMOLOGIJA: jež
jéževec jéževca samostalnik moškega spola [jéževəc] STALNE ZVEZE: drevesni ježevec
ETIMOLOGIJA: jež
jéževka jéževke samostalnik ženskega spola [jéžeu̯ka] ETIMOLOGIJA: jež
ježíca ježíce samostalnik ženskega spola [ježíca] ETIMOLOGIJA: jež
pikapolónica pikapolónice samostalnik ženskega spola [pikapolónica] ETIMOLOGIJA: pika + polonica nejasnega izvora, morda prvotno otroška beseda - več ...
pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h] STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jéž1 -a m (ẹ̄)
1. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa: jež piha, teka, se zvije v klobčič
 
ostriči si lase na ježa zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo
// torta v obliki ježa: nabosti ježa z mandeljni
2. navadno v zvezi morski jež majhna morska žival z bodicami, podobna kepi; morski ježek: odstraniti morske ježe s kopališča
3. grad. težek valj s stožčastimi izboklinami za tlačenje zemlje: utrjevati napeljane plasti z ježi
♦ 
voj. štirikraka ovira iz betona ali železa, ki se uporablja proti oklopnim vozilom
jéž2 prisl. (ẹ̑)
star. jahaje, jahajoč: z lova se je vračal jež / vojska gre po cesti peš in jež
jéžek -žka m (ẹ̄)
1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki
2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov
3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi
// slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino
// priprava za zapenjanje oblačil in obutve, sestavljena iz dveh sprijemalnih trakov: čevelj se zapenja na ježka, z ježkom
♦ 
bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata
jéžev -a -o (ẹ̄)
pridevnik od jež: ježeve bodice; ježeva koža
klôbčič -a in klobčìč -íča tudi klôpčič -a in klopčìč -íča m (ó; ȉ í)
1. volna, motvoz, žica, zvita v kroglasto obliko: klobčič je padel, se je zakotalil po tleh / klobčič se ji je odvil, razvil / kupiti klobčič bombaža, svile / zviti volno v klobčič
// ekspr., navadno s prilastkom kar je tesno, na videz neločljivo povezano: politični klobčič se je pričel odvijati / z oslabljenim pomenom: ni se mogel rešiti iz klobčiča črnih misli; zašel je v klobčič protislovij
// ekspr., navadno z rodilnikom skupina, gruča: okrog njega se je zbral klobčič mladih ljudi
2. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v kroglasti obliki pri
a) živali, človeku: stisnjen je v klobčič kakor jež; kača leži zvita v klobčič / maček se je zvil v klobčič / ekspr. klobčič pri vratih se je zganil v klobčič zvita žival, človek
b) predmetu, stvari: pas, zvit v klobčič / ekspr. dim je puhal v gostih klobčičih kolobarjih
naščetíniti -im dov. (í ȋ)
postaviti v položaj, kot so bodice pri ježu: pes je močno zarenčal in naščetinil dlako
odšuméti -ím dov. (ẹ́ í)
šumeč se oddaljiti: jež je odšumel po listju / jata odšumi / ekspr. odšumela je iz salona šumeč z oblačili odšla
péš prisl. (ẹ̑)
izraža premikanje s korakanjem: hoditi, iti, potovati peš; vrnila se bova peš / bojevati se peš / vojska je bila na konjih in peš
 
šalj. tja, kamor gre še cesar peš na stranišče; star. vojska gre po cesti peš in jež hodeč in jahaje; pog. računati peš brez računalnika; izleti peš utrjujejo telo; v prid. rabi: peš hoja pešhoja; peš pot pešpot; prim. pešpolk
ponočnják -a m (á)
ekspr. kdor ponočuje: bil je ponočnjak in razgrajač / neznani ponočnjaki so pobegnili, ko so zaslišali glasove; po cesti se je opotekala trojica ponočnjakov / odkar študira, je postal pravi ponočnjak, nikoli ne gre spat pred polnočjo / zajec, jazbec, jež in še nekatere druge živali so ponočnjaki hodijo okrog predvsem ponoči
skotalíkati -am dov. (ī)
ekspr. skotaliti, zvaliti: skotalikati kamenček v luknjo; jež se je skotalikal po bregu
šumástiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. glasno šumeti: suho listje mu je šumastilo pod nogami / sedel je za mizo in šumastil s časopisom / jež je šumastil po listju
zvíti zvíjem dov. (í)
1. narediti, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zviti list, preprogo, zastavo; namazati palačinko z marmelado in jo zviti / zviti papir v stožec, sveženj / zviti jadra / zviti nit, žico; zviti volno, vrv v klobčič / zviti (si) cigareto z zvijanjem narediti / zviti rep
2. z vitjem narediti primerno za določeno uporabo: zviti srobot, šibo in povezati trte
// z vitjem združiti: zviti dve, tri niti skupaj
3. narediti, povzročiti, da deli česa pridejo v nenaraven položaj: burja je zvila bore / vročina zvije lesene, plastične izdelke / bolezen mu je zvila prste; krč mu je zvil telo / brezoseb., ekspr. zvilo jo je od smeha
// skriviti: zviti ključ, palico / ekspr. hudobno je zvil usta / zviti roke komu na hrbtu prekrižati
// natrgati ali pretrgati ovojnice in sklepne vezi: zviti si nogo v gležnju; pri pretepu mu je zvil roko / ekspr. vsi so gledali navzgor, da so si skoraj vratove zvili
4. ekspr. prevarati, ukaniti: hotel je zviti tega lisjaka; premišljevala je, kako bi ga zvila / še vsakega, ki se ga je lotil, je zvil
// prisiliti, pregovoriti koga: zvil jo je, da mu je vse povedala
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: groza jo je zvila; smeh ga je zvil; utrujenost, zavist ga je zvila
6. ekspr. povzročiti bolečine, težave: bolezen jo je zvila / brezoseb.: zvilo ga je v črevesju, trebuhu, želodcu; ko je šel po stopnicah, ga je skoraj zvilo
7. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: jetika ga je zvila / brezoseb. hitro ga je zvilo je umrl
// povzročiti, da kdo zboli: težko delo ga je zvilo
● 
ekspr. ptice so si zvile gnezdo spletle; ekspr. našel je ženo in si zvil gnezdo si ustvaril dom, družino; ekspr. zvila je noge, da je skoraj sedela na stopalih skrčila, spodvila

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Jež
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ježa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski skladatelj
slovenski prevajalec
IZGOVOR: [jéš], rodilnik [jéža]
BESEDOTVORJE: Ježev
PRIMERJAJ:

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ehino.. prvi del podr. zlož. |jež| ehinodêrm, ehinokók
Jéž -a m z -em oseb. i. (ẹ́; ẹ̑) |slovenski skladatelj|
Jéžev -a -o (ẹ́; ẹ̑)
jéž1 -a m z -em živ. (ẹ́; ẹ̑) ~ se zvije v klobčič; morski ~ morski ježek
jéž2 -a m z -em (ẹ́; ẹ̑) grad. utrjevati plasti z ~i
klôbčič -a in klobčìč -íča m s -em (ó; ȉ í) ~ volne; Jež je zvit v ~; poud.: odvijati politični ~ |reševati zaplet|; ~ protislovij |protislovja|
odšuméti -ím dov. odšumênje; drugo gl. šumeti (ẹ́ í) Jež je odšumel po listju; poud. Odšumela je iz sobe |šumeč z oblačili odšla|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

jaháje nač. prisl.
jéž1 -a m
majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesapojmovnik
GLEJ ŠE: ježek
jéž2 prisl.
GLEJ SINONIM: jahaje

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen
Metúzalemov Frazemi s sestavino Metúzalemov:
Metúzalemova staróst
polovíca Frazemi s sestavino polovíca:
bóljša polovíca, slábša polovíca
žerjávica Frazemi s sestavino žerjávica:
bíti [kot] na žerjávici, górek kot žerjávica, hodíti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, kot na žerjávici, pêči kot žerjávica, posláti kóga po kôstanj v žerjávico, pošiljati kóga po kôstanj v žerjávico, séči za kóga po kôstanj v žerjávico, sedéti [kàkor] na žerjávici, vróč kot žerjávica, za drúge pobírati kôstanj iz žerjávice

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jẹ́zditi jẹ̑zdim nedov.
jẹ̄ž1 -a m
jẹ̑ž2 – glej jẹ́zditi, jẹ́ža2
jẹ́ža2 -e ž
jẹ̄žek – glej jẹ̄ž1
jẹ̄žev – glej jẹ̄ž1
jẹ̄ževec – glej jẹ̄ž1
ježevína – glej jẹ̄ž1
ježíca – glej jẹ̄ž1
jẹ́žiti – glej jẹ̄ž1
najẹ́žiti – glej jẹ̄ž1
repíca1 – glej jẹ̄ž1

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ajer
anjel
breza1
breza2
brezen2
buta1
butelj1
butira
cajg1
čmrlj
deblo
flum2
gosetnica
jasc2
keber
krgišče
oslice
thor

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ję́ž, m. 1) der Igel (erinaceus europaeus); — 2) der Stechapfel (datura stramonium), ogr.-C.; — 3) = ježica 1), die Kastanienhülse, C.
jẹ̑ž, adv. zu Pferde, Jan., C., nk.; jež in peš, peš in jež, C., Kos., Let.; (napačno narejena beseda, Levst. [LjZv. 1881. 571.]).
ję́žəc 2., -žca, m. dem. jež; das Igelchen, Valj. (Rad).
ję́žək, -žka, m. dem. jež; 1) das Igelchen; — 2) neki kljunaš: kljunasti j., der Schnabeligel (echidna hystrix), Erj. (Ž.); — morski užitni j., der essbare Seeigel (echinus esculentus), Erj. (Ž.); — 3) neka goba (hydnum), Tuš. (B.).
nasŕšiti se, -im se, vb. pf. 1) die Federn sträuben, sich sträuben (n. pr. o puranu), Mur., Cig.; sich borsten, Cig.; nasršen, struppig: vol je nasršen, SlGor.; — 2) eine trotzige Miene annehmen, Mur.; nasršen kakor čemerni jež, Volk.-M.
tūrban, m. 1) turško pokrivalo, der Turban; — 2) neki morski jež: der Türkenbund (cidaris imperialis), Erj. (Ž.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bodìšče -a s bodice, bodičje: [Jež] pri tem bodišče našopiri AI 1878, 10
jéš tudi jéž -a m jež: ár nescsemo od nyegove 'se poznane neprilüdnoszti, i bodécse, kak jés, zvünejscsine razsáleni biti KOJ 1845, 21; Jež (a sun) AI 1878, 10
kàča -e ž kača: Teda je erkla kacſa kſeni SM 1747, 5; vgriznega katsa KŠ 1754, 62; I kacsa csalarneiſa bila SM 1747, 5; Kacsa Ejvo KŠ 1754, 55; Zvodé kača nas zavárala AI 1878, 3; je nazvejscseno med 'zené i kacsé ſzemenom protivniſztvo KŠ 1771, 441; I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; z-kacse gucsécsi vrág KM 1796, 6; Teda je erkla ſena katſi SM 1747, 5; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; Poteri kacſi glávo BKM 1789, 8; jeli nyemi za ribo kacso dá KŠ 1754, 154; jeli nyemi za ribo kacso dá KŠ 1771, 22; Bojdite záto ſzpametni, liki kacse KŠ 1771, 32; i od kács ſzo pogübleni KŠ 1771, 509; nyihovi répove ſzo ſzpodobni kkacsam KŠ 1771, 783; Kacse bodogori gyemáli KŠ 1771, 156; dám vám obláſzt hoditi po kacsaj KŠ 1771, 203; Hráni se [jež] i ešče s kačami AI 1878, 10
korén -a in -rná m
1. koren, del rastline: ali z-ednoga korná vecs szteblovja 'zené KAJ 1870, 18; ali je pa pod drevešnimi korénami skriti [jež] AI 1878, 10
2. vznožje gore: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146
3. osnovni del besede: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51
4. rodovni izvor: Ovo obládao je z-Judovoga plemena bodoucsi oroſzlány, korén Dávidov KŠ 1771, 775; Vu ſterom Dávidov korén, Jezus Ide z-ſvejta temnicze BKM 1789, 116
5. začetek, izvor: nevöra liki korén, vlaga i moucs vſzej grejhov KŠ 1771, 441; Ár lübézen pejnez je vſze hüdoube korén KŠ 1771, 642; Csi je prvotina ſzvéta i csi je korén ſzvéti, ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695
6. v zvezi korena-obraz korenska oblika besede: Vrêmena-rêcs je na formo gledôcs dvôje féle, kakti .. ino táksa, stere koréna-obráz brezi ik dokoncseka sztoji AIN 1876, 45
lóv -a m lov: Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
na predl.
I. s tož.
1. na, za izražanje cilja, na katerega je premikanje, dejanje usmerjeno: na poſzleidnyi dén mené gori obüdi TF 1715, 24; kotera bi bila brezi vſzega pomenſanya na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Bogh zgledni ſze na náz ABC 1725, A7a; Vszeh Sztvári Ocsi, na tébe glédaio ABC 1725, A6a; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 78; Pogled name, Goſzpon SM 1747, 90; I vö idevſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130; nego je i na nyega zavüpao püſpekijo KŠ 1771, 632; i kvár na meſzto posztávi KMK 1780, 75; ár ovak na nász szpádnejo recsi KOJ 1833, X; Csi mi prido na glédanye, márna gucsijo TA 1848, 34; vcsi me na szteze tvoje TA 1848; znam piszati, na papir z-perom KAJ 1870, 7; Z-Bosnie vise 40.000 lüdi na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; Vö štalé je potom plamén na štale vdaro BJ 1886, 9
2. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: dolie na pekeu ſztoupo TF 1715, 22; ſteri kmiczo na ſzvetloſzt preobrácsajo KŠ 1754, 56; Katekizmusa czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; krüh ino vino na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; csi ſze i vö vlejvam na áldov KŠ 1771, 595; kaj ſzam jaſz na zagovárjanye Evangyelioma poſztávleni KŠ 1771, 592; na nouto merkaj BKM 1789, 8; Nej je tak oſztanolo na polſzko obdelanye zadoſzta delavczov KM 1790, 92; i na oucſi ſzo nyemi metali KM 1796, 100; Verno ſzkrb má na váſz BRM 1823, 5; sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi naszillabe razdeliti AIN 1876, 7; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4
3. za izražanje končne meje, količine: Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; vſzáki 'zivoucſi ne merjé na vekke KŠ 1754, 117; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Veſzéli csákajmo, na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; Veſzéli csákajmo Na ſzmrt priseſztye nyega na ſzmrt je delao KM 1790, 74; Na pokonczi Jakopeſcseka je gori zouro KM 1790, 66; Vſzigdár na vekiveke SŠ 1796, 39; Na jezere szo Avarci szpomorjeni KOJ 1914, 97
4. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: nego na dobro tolmacſili TF 1715, 16; merkai na moie govorgeinye AI 1875, A7b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; Potrejbno je záto Püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; ki ſze na Popovſztvo poſzvetijo KMK 1780, 85; i pripelaj vsze grejsnike na právo pokouro KM 1783, 34; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; i gori je zapero nyemi ete recsi na ſzpómenek KM 1790, 58; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; Ki náſz csákas na pokouro SŠ 1796, 170; Ár lübéznoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58; vcsi me tak vſzákomi na praviczo 'ziveti BRM 1823, 385; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V; taki je na znánye doubo KOJ 1848, 118; pazi na miszli moje TA 1848, 4; Vernim düsam na trost nazvesztsáva KAJ 1848, 217; csasz dá stevci na premislávanye AIN 1876, 9
5. za izražanje časovne določitve: kaſtigam greihe ocsév na ſzini dotrétyega kolena TF 1715, 17; i na konecz konczi dare naſſa vöra pride TF 1715, 30; na trétyi dén ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; Ár na konecz nyega sálecz Meni perneſzé radoſzt SM 1747, 75; i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nám na Szvétek dána KMK 1780, 40; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Navekivecsnoszt szmosztvorjeni KAJ 1848, 426
6. za izražanje načina, kako dejanje poteka: On je domá ino vinej Gotovi na obrambo KŠ 1754, 265; Primárjam váſz na Goſzpodna KŠ 1771, 623; ſtera nám je csáſzi na zádavo KMK 1780, 82; Bojdite naméri, dokecs bou zaprtek SIZ 1807, 38; Csi verno pázim na Tébe, Blagoſzlov dobim od Tébe BRM 1823, 8; Na pitanye Vucsitela je dú'sen vszáki povedati isztino KOJ 1845, 10; preobláda ga, i na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; Ár szem jasz na trplenye sztvorjen TA 1848, 31; Šteri so pri deli na pomoč BJ 1886, 10
7. za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Kristus hocse na pitanye priti SM 1747, 83; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Vu Názareth odpoſzlao, Marii na znánye dao BRM 1823, 4; pivo kühajo na pitvino KAJ 1870, 46; i szledi z-velikim sztroskom na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5; Pijmo vszém na zdravico AIP 1876, br. 1, 1; Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
8. za izražanje načina, kako dejanje poteka: ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Ka právi Boug na kráczi od vſzejh eti zapouvid KŠ 1754, 67; teda na nágli pride na nyé pogibelnoſzt KŠ 1771, 621; Z-klücsenim kázeczom na ráhi szklonczkaj na dveri KOJ 1845, 25; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4

II. z mest. za izražanje stanja v položaju ali površine, kjer se kaj dogaja: Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; povéksai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Ar je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ár je vſzáko tejlo oſzkrúnilo ſzvojo pout na zemli KŠ 1754, 11a; ſzmo bili, liki decza krotki na ſzrejdi med vami KŠ 1771, 616; Sztojte záto opáſzani na ledevjáj vaſi KŠ 1771, 587; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; taki bós na zemli le'sao KM 1790, 20; Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; neſzrecsen poſztáne na ſzvejti SIZ 1807, 6; tam je vsze na pobégi KOJ 1848, 4; szedis na throni TA 1848, 7; Na poti sze je szrécsao KAJ 1870; Na szpráviscsi od penez dugovány napreprilo'zeno AI 1875, kaz. br. 2; Na dugi stolicaj BJ 1886, 3
našopíriti -im dov. našopiriti, razširiti: Jež pri tem bodišče tak našopiri, ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10
ponòči prisl. ponoči: Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
púž -a m polž: Z ednim zapásimo počasnoga puža AI 1878, 3; Puži AI 1878, 40; Opice živéjo od pužov AI 1878, 7; Za hráno si išče žabe, pužé AI 1878, 38; Jež Hráni se pužámi AI 1878, 10
sád -a tudi m
1. sad ali plod drevesa: ali ſzádite drejvo lagoje, i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; Rávno kak rozga ſzáma od ſzébe, nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; Stajarci szo láni za szadü blizi 300 jezér rainskih dobili AIP 1876, br. 3, 8; Jež. Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10; drevo, stero ſzvoi ſzád prineſzé SM 1747, 92; je vo odébrao te pozadnyejsi ſzád zemlé KM 1796, 8; liki drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3; Lisica lübi tudi sladki sád
2. otrok: Zdrav bojdi Devicze ſzád BKM 1789, 37; kaj nyemi je Boug ſzpriſzegov obecsao, ka zſzáda ledevjouv nyegovi pouleg tejla obidi Kriſztuſa KŠ 1771, 346; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII
3. rezultat, dosežek: od ſz. Dühá, ſteroga ſzo ſzád, doprneſzéjo KŠ 1754, 81; i drügo dobro od krſzta i nyegovoga ſzáda opominanye KŠ 1754, 188; Ár, csi molim zjezikom, pamet moja je pa brezi ſzáda KŠ 1771, 518; Zdaj pa oſzlobodjeni od grejha, máte ſzád vas vu poſzvecsenyej KŠ 1771, 128; naj i med vami mám kákſi ſzád KŠ 1771, 448; Szád dober prinásajo BKM 1789, 7b; Da Tvoja rêcs Právi szád BRM 1823, 1; moje delo, Ar de ono li tak szvoj 'zelen szád melo KAJ 1870, 5; Dühovni 'zitek, ſteri ſztoji vu vöri i vnyé ſzádi KŠ 1754, 206
sàmo prisl.
1. samo, izraža omejenost na navedeno: Szamo eden ali vtrojem je keipi TF 1715, 37; ino je ſzamo eden ſzreidbenik SM 1747, 35; Jeli je tak li ſzamo vnebéſzaj, Kriſztus KŠ 1754, 112; Szamo tebe, li jaſz seleim SM 1747, 90; I proſzili ſzo ga, da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49; csi Krſztsenik ſzamo vu ſzrczi vörje KMK 1780, 4; Zná ſzamo li grejſiti BKM 1789, 13; dvê sztráni má, ali szamo edna sze viditi dá KAJ 1870, 9; Da v-Törszkom országi szamo törszke vöre cslovek orszacsko csészt dobih AI 1875, kaz. br. 3; Lasztivnoimé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; Jež .. i ide samo po noči na lov AI 1878, 10; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica BJ 1886, 7
2. v vezniški rabi, v zvezi nej samo – nego za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kai ſzem ſze neili ſzamo, vu greihi popriel, nego i to zavezo preſztoupo SM 1747, 48; vſzáksi, nej li ſzamo za ſzébe, nego i eden za drügoga KŠ 1754, 154; za Kriſztuſa nej ſzamo vu nyem vörvati, nego i za nyega trpeti KŠ 1771, 539; naj nej ſzamo vu Vöri ſztálni, nego ſze ſzkrblivi nájdemo KM 1783, 11; Té Imenik lehko sztoji nejszamo pred nomenami, nego i pred pronomenami KOJ 1833, 119; je Magyare nej szamo zbio, nego i ednoga vojov vlouvo KOJ 1848, 8
spàti spím nedov. spati: Szpati Aludni KM 1790, 93a; Hálni; szpati v-nocsi KOJ 1833, 158; csi jej, ali pijém, ſzpim KŠ 1754, 239; Slatko spim BJ 1886, 7; Vesz ete szvejt 'ze ſzpi KŠ 1754, 249; Jež V zimi spi AI 1878, 10; Na posteli spimo BJ 1886, 7; I ercsé nyim: ka ſzpite KŠ 1771, 248; i ercsé nyim: ſzpite nadale KŠ 1771, 90; Telovne Ocsi nai ſzi ſzpio SM 1747, 66; i gda bi on ſzpáo, tak ſze je zburkala jezera KM 1796, 98; Gda bi pa lidjé ſzpáli KŠ 1771, 44; Doszta ſzi 'ze ſzpála KM 1783, 254; vu onoj noucsi je ſzpáo Peter med dvöma vitézoma KŠ 1771, 378; ino ſzo ga vkradnoli, gda ſzmo mi ſzpáli KM 1796, 114; najſao je je ka ſzo ſzpáli KŠ 1771, 247; Zdigniſze gori, ne ſzpi SM 1747, 81; pren. varivács Izraela, ſteri ni ne ſzpis KŠ 1754, 227; i pogibelnoſzt nyihova ne ſzpi KŠ 1771, 719; Veruſztüj vu krſztsánſztvi, ne ſzpi BKM 1789, 260; Záto tak ne ſzpimo KŠ 1771, 622; Hodi, oh ſzmrt! ſzpravi me ſzpát KŠ 1754, 262; Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé, gori obidijo KŠ 1754, 139; Ah kak bom Bo'ze! Szpao jasz dobrovolno BKM 1789, 387; zbudi ſze, ki ſzpis i ſztani z-mrtvi KŠ 1771, 584; i ſzpijo vnougi KŠ 1771, 513
spajóuči tudi spajóči tudi spajéči -a -e speč: mála vila szpajécsoj devojki sze vüha szprávila AIP 1876, br. 2, 6; i na podi szpajôcsi bálisje szo sze rêsili AIP 1876, br. 6, 8; Vampir tém spajéčim lidém krv scéca AI 1878, 7
spajóči -a -e sam. speči: I pridoucsi nájde je páli ſzpajoucse KŠ 1771, 90; Te szpajôcsi zaprête má ocsi KAJ 1870, 48; Ino tihi szen 'z-nyôv pride Na ocsi ti szpajôcsi KAJ 1870, 167; Szunce, da bi te szpajôcse ze-szna zbüdilo KAJ 1870, 100
spokàpati -káplem dov. odpasti, biti uničen: I kako szvejtye, tak ſzpokáplemo, Vſzi Ádamovi ſzinovje merjémo BKM 1789, 355; národje szpokáplejo pred tebom TA 1848, 36; ino szo junáczke zveksine szpokapali KOJ 1848, 8; protivnike moje, oni szo szpokapali ino prêsli TA 1848, 7
spokápleni -a -o odpadel: Jež Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10
zèmlin -a -o prid. zemeljski: Pri dnévi se zadržáva (jež) v zemlinaj lüknjaj AI 1878, 10
žǘževka tudi žǘžavka -e ž žuželka: Krumpise zaprávlas 'zü'zevka je z-Amerike v-Europo prinesena AIP 1876, br. 9, 7; 'Zü'zevke sze na zimô szkrijejo KAJ 1870, 25; Opice živéjo od ftičov, žüževki i pužov AI 1878, 7; Eta mála stvár (krt) vnogo žüžavkov zaprávi AI 1878, 10; i 'zü'zevke noszi vküp KAJ 1870, 20; i žüžavke lovi AI 1878, 24; Pri tak zváni 'zü'zevkaj je escse véksi rázlocsek KAJ 1870, 111; Jež Hráni se žüžavkami AI 1878, 10

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bodeči jež

GLEJ: bodicijes

bodicijes [nepopoln podatek] (bodeči jež) samostalnik moškega spola

žival jež, LATINSKO: Erinaceus

PRIMERJAJ: jež

jež [jẹ́ž] samostalnik moškega spola

žival jež, LATINSKO: Erinaceus

PRIMERJAJ: bodicijes

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jež samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jež mF9, choerogryllus, erinaceusjeṡh, Lev:11; cyrogriullusena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; echinatus, -a, -umtú kar je s'ſhpizami nataknîenu kakòr yesh; echinus, -nijeshiza od koſtanîa, ali en yesh; ehinusyeṡh ṡheniza; ericiusjesh; erinacius, vel herinaciusyeṡh, vel jeṡh; herinaceusen yeṡh

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jež -a m jež: jeſt ſim kakor en bodezh jesh im. ed. ǀ pride jesh im. ed., ter proſſi golobizo ǀ mejſta neperpuſtite temu peklenskimu jeshu daj. ed. ǀ Pſu je dall sobè. Ieshu daj. ed. to bodezho koſho ǀ s' tem pakleskem jesham or. ed. bi ne bila, govorila ǀ David pravi od Jeshou rod. mn., de kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko pod ſkalo nyh leben ohranit

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jež -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jež sam. m ♦ P: 5 (TPs 1566, DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jéž -a m

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jež

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ježˈjẹːš ˈjẹːža m

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Fonetični zapis besede »cerkev«

Kako se fonetično zapiše beseda cerkev? Glede na to, da je prvi e dolg in precej ozek, me zanima, ali izgovorno morda prehaja v i?

Polglasnik in knjižni jezik

Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).

Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.

Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: . Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.

Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: , mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.

Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.

Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.

Število zadetkov: 99