k1 -- in -ja [kə̀ kə̀ja in ká kája] m (ə̏; ā)
dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K; trije tiskani k-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
ká1 in ka prisl. (ā) zastar. uvaja vprašanje; ali1:
ka nisva prijatelja?
ka2 vez., zastar., v pripovednih in vzročnih odvisnih stavkih da2:
rekel je, ka je to sramota za devetnajsto stoletje / žal nam je, ka smo bili prisiljeni to povedati
káli in ká-li člen. (ā) star. izraža vprašanje po potrditvi domneve; ali ne, ali káj: menda spiš, kali;
najbrž je že odšel, kali / ali je bolan, kali / poldrugo leto je ali kali, kar je odšel ali kàj// najbrž, menda: resnica bo kali ta, da ni več živ
míškica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od miš(ka): gnezdo majhnih miškic / kot nagovor moja zlata miškica