kandeláber -bra m (á)
1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber
// pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber
2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat kandelaber

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kandelábrski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kandelaber: kandelabrska svetilka / kandelabrska cestna razsvetljava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.