Tiskanje

čotara [čọ́tara] samostalnik ženskega spola

vrč za vino, kis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

gjèsi -ja m kis: Dáli ſzo nyemi piti zcsemérom zmejsani gyeſzi KŠ 1771, 95; pridoucsi i gyeſzi ponüjajoucsi nyemi KŠ 1771, 252

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Jánoš -a m Janoš, Janez: Kako tou Sz. János ſzvedocſi TF 1715, 43; Ivan, (nej János) KŠ 1771, 259; Z-Jancsia je János grátao KAJ 1870, 157; Kako Vértes jánosa csér dévojko 'Su'so SIZ 1807, 4; Superintendensa G. Kis Jánosa ſzkrb BRM 1823, IV; ka ſzem Jánosa Ivana zváo KŠ 1771, 5b; Ranolder Jánosa je szmrt ete meszec AI 1875, kaz. br. 8; Zpiſzkmi Sieſs Jó'sef Jánosa KMK 1780, A (1); kak piſzano jeſzte pri ſzvétom Jánossi SM 1747, 41; pri Siess Jósef Jánosi KM 1783, nasl. str.; szprávlene po Gáspér Jánosi KAJ 1870, 3; Peter z-Jánoſſom gori idoucſi KM 1796, 118

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jèsi -ja tudi -ha m kis: Eczet; jeszi KOJ 1833, 156; Na kri'zi pil ſzem jeſziha BKM 1789, 66; Jesziji dober dis i 'zmah dá [vrtnica] KAJ 1870, 19; napuni jo [gobo] zjeſziom KŠ 1771, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ję́sih, m. = kis, der Essig; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jesih [jẹ́sih] samostalnik moškega spola

koroško kis

PRIMERJAJ: vrisk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jesih -a m kis: je ſturil, de voda, inu jeſſih im. ed. ſo dobru vinu ratali (III, 517) ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih im. ed., inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ǀ krish ushe Cimpraio, shauzh s'jeſiham or. ed. mejsheio (II, 547) ← srvnem. eʒʒīh ← vlat. *atēcum < lat. acētum ‛kis’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jesih -a (esih, jesih) samostalnik moškega spola

tekočina kislega okusa iz vina ali druge alkoholne pijače, ki se uporablja za pitje ali kot začimba; SODOBNA USTREZNICA: kis

FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kȋs, m. 1) der Essig, Mur., Cig., Jan. ("novozložena beseda", Mur.); — 2) das Oxyd, h. t.-Cig. (T.); — 3) die saure, weinerliche Miene, das Weinen: kes in kis, ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

malínov, adj. 1) Himbeer-; m. grm, der Himbeerstrauch; m. sok, der Himbeersaft; m. kis, der Himbeeressig, Cig.; — 2) malinovo drevo, der Maulbeerbaum, ogr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

póleg tudi póuleg tudi póulek predl. z rod.
1. poleg, za izražanje položaja v bližini: Neimai drügi Bogouv poleg mene SM 1747, 45; On je kako edno vſzadjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Jeli je Salamon ſztálno obſztao pouleg ſzvojega dobroga zacsétka KM 1796, 67; Nemai drugi Bougov pouleg ino Zvüna mené TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv pouleg méne ABC 1725, A4a; Vöra törſzka ſtera pouleg ednoga Bogá i Mahumeda vörje KŠ 1754, 85; tou je, kotero je pouleg pouti ſzejjano KŠ 1771, 43; Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; ſtera pomoucs bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; naj sze pouleg nassega i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X
2. po, ob, pri, za izražanje načina stanja ali dogajanja: Dai nam siveti ino gori odráſzti poleg tvoie ſzvéte vollye TF 1715, A6b; ino je gori ſztano na trétyi dén, poleg piſzma SM 1747, 14; Cslovik more poleg ſzvojega kerſztnoga obecsánya oſztánoti SM 1747, 22; Kis Jánosa ſzkrb, ki pôleg ſzvoje paſztérſzke dú'znoſzti poglednovsi te Gmaine BRM 1823, IV; Ni nye vrêdno nezvisávam Pôleg dú'znoszti moje KAJ 1848, 154; Szôdi mené Goszpodne, pôleg moje pravicze TA 1848, 6; golôbje szo pôleg etóga tanacsa csinili KAJ 1870, 144; Poleg priglihe dugovány KAJ 1870, 172; Po novom leti szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Nasi miniszterje szo 'ze dvakrat v Becsi bili pôleg toga dugoványa AIP 1876, br. 4, 3; Za prirodopis se zové ono znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; Bogá .. ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; Kriſztus je m’ru pouleg tejla, ali pouleg dühá je o'zivlen KŠ 1754, 111; je zapovid dáu nyim, pouleg ſtere májo ſzvojo cséſzt doprnáſati KŠ 1754, 34; I dáli bi áldov pouleg povejdanya vu právdi Goſzpodna KŠ 1771, 169; Molimo naj Bogá, kakti náj viſesnyega Goſzpouda pouleg du'snoſzti poſtüjemo KMK 1780, 24; Pomiluj nász pouleg vöre KM 1783, 259; Grejhe tvoje vſako leto pouleg Sz. Materé Czérkvi právde vadlüj KM 1790, 111; Pouleg obſinſzkoga racsúna Od Kriſztuſſovoga narodjenyá vu 65tom leti KM 1796, 131; Zobſztom mi ga scsé dati, Nej pouleg moje vrejdnoſzti SŠ 1796, 136; kaj hi'sniczke pouleg nyegove ſzvéte právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; morejo pouleg du'snoszti vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; Szmiluj sze poulek tvoje miloszrcsnoszti KOJ 1845, 127; Tüdi Bethlen Gábor pouleg dogúcsanya k nyemi pripela erdélce KOJ 1848, 87
3. razen: Pouleg toga tkálecz KŠ 1771, 432; Kriſztina je ſzirouta bila, ali pouleg toga pobo'sna KM 1790, 40; Poulek vszega toga je veliko hasznilo KOJ 1848, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

sùperintendènt tudi sùperintendèns -a m superintendent: Iména je vrêdna Superinten-densa G. Kis Jánosa ſzkrb BRM 1823, IV; Nikelko protesztantszkih szuperintendensov pretirano KOJ 1848, 96; szo szi Protesztantje Szuperintendente goriposztavili KOJ 1848, 89

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vrisk [vrȋsk] samostalnik moškega spola

kis

PRIMERJAJ: jesih, vriščečen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vriščečen [vríščečǝn] pridevnik

kisel kot kis

PRIMERJAJ: vrisk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zravnàti zràvnam dov.
1. zravnati: Megegyenesitek, zravnam -ati AIN 1876, 65; I zravnas zemlo Szemeni pravicze KAJ 1848, 151
2. usmeriti, določiti: Ki bi Mogo, i me delo na dobro zravnati BKM 1789, 311; Da vſza naſſa cſinejnya k-tebi zravnas KM 1783, 48; vi, ki ſzte dühovni, zravnajte tákſega vu dühi krotkoſzti KŠ 1771, 569; naj je zravna vu ſzoudbi KŠ 1771, 814; Ti ſzi zravnao, naj po vodi Ládje plavajo BRM 1823, 331; Boug, ka je tak zravnao te ſzvejt KM 1790, 82; Kis Jánosa ſzo tak zravnali naj bi eto delo na ſzébe vzéo BRM 1823, IV
zravnàti se zràvnam se
1. zravnati: Krivo ſze naj zravna BRM 1823, 6
2. usmeriti, določiti: naj sze orszácsko vértivanye tak z-ravna, da nede vecs vödáno AI 1875, kaz. br. 1; Od Bôga ſzo ſze zravnali Na právo pôt BRM 1823, 39
zràvnani -a -o usmerjen, določen: I tak je zravnana krumpisom pôt vu dr'zéle Europe KAJ 1870, 155

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.