Tiskanje

FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...

búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica]

1.

manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo

2.

skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa

ETIMOLOGIJA: ↑bula

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]

1.

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom

2.

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

3.

zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

1.

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər]

1.

izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver

2.

igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi

3.

navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad

4.

navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo

5.

ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + ↑zaver

dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]

1.

nitast roževinast izrastek na koži sesalcev

1.1.

FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

golén goléni samostalnik ženskega spola [golén]

1.

del noge med kolenom in gležnjem

1.1.

;

SINONIMI:

golenica

ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz ↑gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...

govêji govêja govêje pridevnik [govêji]

1.

ki je v zvezi z govedom 1. ali gojenjem goveda 1.

STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo

izcêjanje izcêjanja samostalnik moškega spola [iscêjanje]

izločanje tekoče snovi, navadno počasi in v manjših količinah

ETIMOLOGIJA: ↑izcejati

jákov jákova jákovo pridevnik [jákou̯ jákova jákovo]

1.

ki je z zvezi z jakom1, jaki1

ETIMOLOGIJA: ↑jak

jéžev jéževa jéževo pridevnik [jéžeu̯ jéževa jéževo]

1.

ki je v zvezi z ježem 1., ježi 1.

1.1.

ježa 1.

ježu 1.

FRAZEOLOGIJA: muka ježeva
ETIMOLOGIJA: ↑jež

jojóbin jojóbina jojóbino pridevnik [jojóbin]

1.

ki je v zvezi z jojobo 1.

2.

ki je iz jojobe 1.1. ali vsebuje jojobo 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑jojoba

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

1.

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

2.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

3.

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

4.

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

káčji káčja káčje pridevnik [káčji]

1.

ki je v zvezi s kačami 1. ali gojenjem kač 1.

;

SINONIMI:

kačast

STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača

krávji krávja krávje pridevnik [kráu̯ji]

1.

ki je v zvezi s kravami 1. ali gojenjem krav 1.

FRAZEOLOGIJA: kravja kupčija, kravji požirek, sklepati kravje kupčije
ETIMOLOGIJA: ↑krava

krokodílji krokodílja krokodílje pridevnik [krokodílji]

1.

ki je v zvezi s krokodili ali gojenjem krokodilov

FRAZEOLOGIJA: krokodilje solze, točiti krokodilje solze
ETIMOLOGIJA: ↑krokodil

krtáčenje krtáčenja samostalnik srednjega spola [kərtáčenje]

1.

čiščenje česa s krtačo

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑krtačiti

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

1.

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

make up make upa; in make-up; tudi mêjkap samostalnik moškega spola [mêjkap] tudi [mêjkáp]

1.

ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. makeup, iz make up v pomenu ‛naličiti’

meningítis meningítisa samostalnik moškega spola [meningítis]

vnetje možganske mrene

STALNE ZVEZE: gnojni meningitis, klopni meningitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...

meníngoencefalítis meníngoencefalítisa samostalnik moškega spola [meníngoencefalítis]

iz medicine vnetje možganske mrene in možganov

STALNE ZVEZE: klopni meningoencefalitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningoencephalitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ + ↑encefalitis

meningokók meningokóka samostalnik moškega spola [meningokók]

iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal in zlasti pri mlajših otrocih in mladostnikih povzroča meningitis, sepso; primerjaj lat. Neisseria meningitidis

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningococcus, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ + ↑kok

nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen]

1.

pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela

1.1.

2.

ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč

ETIMOLOGIJA: ↑nagačiti

natikáč natikáča samostalnik moškega spola [natikáč]

navadno v množini obuvalo, navadno s čvrstim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne

ETIMOLOGIJA: ↑natikati

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti

v obliki očistiti se

;

SINONIMI:

počistiti

1.5.

v obliki očistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski]

1.

ki je v zvezi z osli 1. ali gojenjem oslov 1.

STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: ↑osel

pitón pitóna samostalnik moškega spola [pitón]

velika nestrupena kača rjavkaste barve s svetlejšim ali temnejšim lisastim vzorcem po telesu, ki živi v Afriki in jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Python

STALNE ZVEZE: afriški piton, indijski piton, kraljevi piton, kraljevski piton, mrežasti piton, tigrasti piton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Python iz gr. Pȳthṓn, imena zmaja v obliki kače, ki ga je Apolon ubil pred Delfi, po kraju Pȳthṓ ‛Delfi’ - več ...

plazílec plazílca samostalnik moškega spola [plazíləc plazílca] in [plazíləc plazíu̯ca]

1.

mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat. Reptilia; SINONIMI: iz zoologije reptil

2.

slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno hlapec

ETIMOLOGIJA: ↑plaziti

pokriválo pokrivála samostalnik srednjega spola [pokriválo]

1.

izdelek za pokrivanje glave

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno kapa

2.

kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: ekspresivno kapa

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pokrivati

pôlcilínder pôlcilíndra samostalnik moškega spola [pôu̯cilíndər]

na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: manj formalno melona

ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. pȏ, rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + ↑cilinder v pomenu ‛pokrivalo’

pôlkmèt pôlkméta samostalnik moškega spola [pôu̯kmèt]

kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s kako drugo dejavnostjo

ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. pȏ, rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + ↑kmet

prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda]

virusno vnetje zlasti zgornjih dihal s kašljem, izcedkom iz nosu, navadno ob nekoliko povišani telesni temperaturi

ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti

sivéti sivím nedovršni glagol [sivéti]

1.

postajati siv

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑siv

sívkast sívkasta sívkasto pridevnik [síu̯kast]

ki ni popolnoma siv

ETIMOLOGIJA: ↑siv

strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti]

1.

predelovati surovo živalsko kožo v usnje

2.

ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta

ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...

šentjánžev šentjánževa šentjánževo pridevnik [šentjánžeu̯ šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánžeu̯ šəntjánževa šəntjánževo]

1.

ki je v zvezi s praznikom ob godu svetega Janeza Krstnika 24. junija

2.

ki je v zvezi s šentjanževko 1.

2.1.

šentjanževke 1.

šentjanževko 1.

STALNE ZVEZE: šentjanževa roža
ETIMOLOGIJA: iz šent Janž ‛sveti Janez’

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola [vou̯kodlák]

1.

bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku

1.1.

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, volkodlák, polj. wilkołak < pslov. *vьlkolakъ iz ↑volk + pslov. *lakъ ‛obleka, koža’ - več ...

zájčji zájčja zájčje pridevnik [zájčji]

1.

ki je v zvezi z zajci 1., 2. ali gojenjem zajcev 2.

,

,

,

,

,

,

,

STALNE ZVEZE: zajčja deteljica, zajčja ustnica, zajčji mak
ETIMOLOGIJA: ↑zajec

žámet žámeta samostalnik moškega spola [žámet]

1.

tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: svileni žamet
FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]

1.

vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines

2.

starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo

STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika