koncépt -a m (ẹ̑)
1. sestavek, navadno pisni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek: prepisati koncept na čisto; prvi koncept deklaracije; koncept članka, pisma / prvotni koncept je bil bistveno drugačen od sedanjega
2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: njegovega koncepta niso sprejeli; problematičnost takšnega političnega koncepta; seznaniti se s konceptom demokratizacije / kritizirali so režiserjev koncept
// osnovni, temeljni načrt, zasnova: avtor je imel jasen idejni in oblikovalni koncept; držati se zastavljenega koncepta / koncept enciklopedije je zelo dober / klasicistični koncept parka zgradba, struktura
arhitektúren -rna -o prid.(ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor;
arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.:
arhitekturno zanimiva gradnja
domísliti -im dov. (í ȋ) 1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domisliti izvirno misel;
pisatelj vprašanja ni do kraja domislil / knjiž. niso domislili vseh posledic, ki jih prinaša tako stališče 2. opozoriti na kaj, spomniti: domislil ga je obljube, na dolžnost;
domislil ga je, da mora domov;
gotovo se bo domislil, da ni plačal;
nisem se domislil, da danes ni uradnih ur domísliti se
1. s premišljanjem obnoviti v spominu; spomniti se: domislil se je vsega, kar je videl; ni se mogel domisliti njegovega imena; poskušal se je domisliti, kako se pesem začne
// z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: rad se domisli mladostnih norčij; večkrat se domisli na dom, na prijatelje
2. dobiti kako misel, idejo: domislila se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; domislil se je, da bo šel na lov / počasi se bo že domislil česa boljšega
3. izkazati pozornost s kako stvarjo: upamo, da se nas boste domislili s kako kartico
domíšljen -a -o:
domišljen režijski koncept; vse misli so domišljene
múltikultúrnost -i ž (ȗ-ȗ)
lastnost, značilnost multikulturnega, večkulturnost: njihova glasba odseva multikulturnost kozmopolitskega New Yorka
// soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju: koncept, vprašanje multikulturnosti
razdržávljenje -a s (á)
glagolnik od razdržaviti: razdržavljenje filmske proizvodnje / koncept razdržavljenja javnega šolstva
čistopís -a m (ȋ)
zadnji, dokončni prepis: oddati koncept in čistopis; čistopis prošnje
dopoldánec -nca [dopou̯danəc] m (á)
1. šol. žarg. kdor hodi dopoldne v šolo: šipo so razbili dopoldanci; dopoldanci in popoldanci
2. pog. kdor je dopoldne v službi: dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa
3. pog. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: v torek dopoldne se je dopoldanec lotil že dalj časa opazovanega stanovanja
izrojévati se -am se nedov. (ẹ́)
1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva
2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval
razdelováti -újem nedov. (á ȗ)
podrobno, postopno obdelovati, proučevati: vsaka skupina razdeluje svoje vsebinsko področje; razdelovati koncept, tezo; natančno, podrobno razdelovati; analizirati in razdelovati
sònarávnost -i ž (ȍ-á)
lastnost, značilnost sonaravnega: skrbeti za sonaravnost gozdarstva; usmerjati pridelavo v sonaravnost; sonaravnost v gospodarstvu; koncept, načelo sonaravnosti
takójšnjost -i ž (ọ̑)
značilnost takojšnjega: koncept takojšnjosti v digitalnem komuniciranju / takojšnjost prevzema, uporabe / ekspr. imeti značaj takojšnjosti
vèčnaménskost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost večnamenskega: pri sodobnih sedežnih garniturah je pomembna večnamenskost; večnamenskost dvorane, ladje, letala; večnamenskost kmetijstva; koncept večnamenskosti; fleksibilnost in večnamenskost
waldorfski tudi váldorfski -a -o [váldorfski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na pedagogiko, ki temelji na izobraževalni filozofiji avstrijskega filozofa Rudolfa Steinerja: waldorfski koncept ocenjevanja upošteva celotno otrokovo osebnost; izobraževanje za waldorfske učitelje; waldorfski vrtec; waldorfska pedagogika, vzgoja / waldorfska šola
koncépten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost
♦ papir. konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; pravn. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradnik v upravnem organu
konceptuálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na koncept 2: prva, konceptualna faza je pri raziskovalnem delu večkrat prepovršno opravljena; avtor se zelo naslanja na obstoječe konceptualne sheme
koncipírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek: koncipirati pismo, prošnjo;
sodbo je že koncipiral / koncipira opero, nov roman 2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj: skladbo je koncipiral v baročnem stilu;
avtor je delo preveč melodramsko koncipiral / romantika je koncipirala vrsto teorij
♦ med. zanositi, spočetikoncipíran -a -o:
v ostalini je precej koncipiranih člankov in razprav; dobro koncipirana in lepo urejena knjiga; igra je koncipirana realistično