Tiskanje

FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...

folklórni folklórna folklórno pridevnik [folklórni]

1.

ki je v zvezi s folkloro 1.

2.

ki je v zvezi s folkloristi 1.1., 1.2. ali folkloro 1.1., 1.2.

,

v obliki folkloren, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristični

ETIMOLOGIJA: ↑folklora

gólf gólfa samostalnik moškega spola [gólf]

1.

šport, pri katerem se skuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknje na igrišču

1.1.

1.2.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z golfom 1., 1.1.; SINONIMI: golfski

STALNE ZVEZE: mali golf, mini golf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. golf, nejasnega izvora - več ...

inspiciènt inspiciênta; tudi inšpiciènt samostalnik moškega spola [inspicijènt]

strokovnjak, ki se ukvarja z vodenjem poteka predstave

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inspizient iz lat. inspiciens ‛ogledujoč si’, iz inspicere ‛ogledovati si, preizkušati’ < ‛gledati noter’

íntertekstuálnost íntertekstuálnosti samostalnik ženskega spola [íntertekstuálnost]

iz literarne vede lastnost besedila, da se navezuje na drugo besedilo, vpliva na njegovo interpretacijo, ga aktualizira; SINONIMI: iz literarne vede medbesedilnost

ETIMOLOGIJA: ↑intertekstualni

invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən]

1.

ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

v obliki invalidni ki je namenjen za invalide 1.; SINONIMI: invalidski

3.

ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj

3.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno jetičen

4.

kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid

ETIMOLOGIJA: ↑invalid

pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta]

rod vojske, ki se bojuje peš

STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...

arhitektúren -rna -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe

arhitektúrno

prisl.:

arhitekturno zanimiva gradnja

čistopís -a m (ȋ)
zadnji, dokončni prepis: oddati koncept in čistopis; čistopis prošnje

domísliti -im dov. (í ȋ)
1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domisliti izvirno misel; pisatelj vprašanja ni do kraja domislil / knjiž. niso domislili vseh posledic, ki jih prinaša tako stališče
2. opozoriti na kaj, spomniti: domislil ga je obljube, na dolžnost; domislil ga je, da mora domov; gotovo se bo domislil, da ni plačal; nisem se domislil, da danes ni uradnih ur

domísliti se

1.

s premišljanjem obnoviti v spominu;

spomniti se:

domislil se je vsega, kar je videl

ni se mogel domisliti njegovega imena

poskušal se je domisliti, kako se pesem začne

//

z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: rad se domisli mladostnih norčij; večkrat se domisli na dom, na prijatelje

2.

dobiti kako misel, idejo:

domislila se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika

domislil se je, da bo šel na lov

/ počasi se bo že domislil česa boljšega

3.

izkazati pozornost s kako stvarjo:

upamo, da se nas boste domislili s kako kartico

domíšljen

-a -o:

domišljen režijski koncept

vse misli so domišljene

dopoldánec -nca [dopou̯danəc] m (á)
1. šol. žarg. kdor hodi dopoldne v šolo: šipo so razbili dopoldanci; dopoldanci in popoldanci
2. pog. kdor je dopoldne v službi: dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa
3. pog. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: v torek dopoldne se je dopoldanec lotil že dalj časa opazovanega stanovanja

izrojévati se -am se nedov. (ẹ́)
1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva
2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval

koncépt -a m (ẹ̑)
1. sestavek, navadno pisni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek: prepisati koncept na čisto; prvi koncept deklaracije; koncept članka, pisma / prvotni koncept je bil bistveno drugačen od sedanjega
2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: njegovega koncepta niso sprejeli; problematičnost takšnega političnega koncepta; seznaniti se s konceptom demokratizacije / kritizirali so režiserjev koncept
// osnovni, temeljni načrt, zasnova: avtor je imel jasen idejni in oblikovalni koncept; držati se zastavljenega koncepta / koncept enciklopedije je zelo dober / klasicistični koncept parka zgradba, struktura

koncépten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost
♦ papir. konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; pravn. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradnik v upravnem organu

konceptuálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na koncept 2: prva, konceptualna faza je pri raziskovalnem delu večkrat prepovršno opravljena; avtor se zelo naslanja na obstoječe konceptualne sheme

koncipírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek: koncipirati pismo, prošnjo; sodbo je že koncipiral / koncipira opero, nov roman
2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj: skladbo je koncipiral v baročnem stilu; avtor je delo preveč melodramsko koncipiral / romantika je koncipirala vrsto teorij
♦ med. zanositi, spočeti

koncipíran

-a -o:

v ostalini je precej koncipiranih člankov in razprav

dobro koncipirana in lepo urejena knjiga

igra je koncipirana realistično

múltikultúrnost -i ž (ȗ-ȗ)
lastnost, značilnost multikulturnega, večkulturnost: njihova glasba odseva multikulturnost kozmopolitskega New Yorka
// soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju: koncept, vprašanje multikulturnosti

razdelováti -újem nedov. (á ȗ)
podrobno, postopno obdelovati, proučevati: vsaka skupina razdeluje svoje vsebinsko področje; razdelovati koncept, tezo; natančno, podrobno razdelovati; analizirati in razdelovati

razdržávljenje -a s (á)
glagolnik od razdržaviti: razdržavljenje filmske proizvodnje / koncept razdržavljenja javnega šolstva

sònarávnost -i ž (ȍ-á)
lastnost, značilnost sonaravnega: skrbeti za sonaravnost gozdarstva; usmerjati pridelavo v sonaravnost; sonaravnost v gospodarstvu; koncept, načelo sonaravnosti

takójšnjost -i ž (ọ̑)
značilnost takojšnjega: koncept takojšnjosti v digitalnem komuniciranju / takojšnjost prevzema, uporabe / ekspr. imeti značaj takojšnjosti

vèčnaménskost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost večnamenskega: pri sodobnih sedežnih garniturah je pomembna večnamenskost; večnamenskost dvorane, ladje, letala; večnamenskost kmetijstva; koncept večnamenskosti; fleksibilnost in večnamenskost

waldorfski tudi váldorfski -a -o [váldorfski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na pedagogiko, ki temelji na izobraževalni filozofiji avstrijskega filozofa Rudolfa Steinerja: waldorfski koncept ocenjevanja upošteva celotno otrokovo osebnost; izobraževanje za waldorfske učitelje; waldorfski vrtec; waldorfska pedagogika, vzgoja / waldorfska šola

inkluzíven pridevnik

1.

ki vključuje, upošteva različne poglede, mnenja, vidike

1.1

v obliki za vrstni pridevnik inkluzivni,

iz pedagogike

ki upošteva posebnosti ranljivih skupin in se načrtno prilagaja njihovim sposobnostim

STALNE ZVEZE: inkluzivna sposobnost

króžni SSKJ² pridevnik

STALNE ZVEZE: krožno gospodarstvo

ETIMOLOGIJA: krog

mnóžičenje samostalnik srednjega spola

(brezplačno) sodelovanje zainteresirane nestrokovne javnosti pri nalogah, zlasti manj zahtevnih, v okviru dela, projekta na določenem področju

SINONIMI:

množicanje

reciklabílnost samostalnik ženskega spola

lastnost materiala, da ga je mogoče reciklirati

ETIMOLOGIJA: ↑reciklabilen

senicíd samostalnik moškega spola

dopuščanje, povzročanje smrti starejših, navadno z (načrtnim) zanemarjanjem ali izpostavljanjem

SINONIMI:

gerontocid

zero waste samostalnik moškega spola

1.

način življenja, delovanja, pri katerem zaradi ponovne uporabe ali predelave nastaja, ostaja čim manj odpadkov, okolju škodljivih snovi

1.1

kot pridevnik

pri katerem zaradi ponovne uporabe ali predelave nastaja, ostaja čim manj odpadkov, okolju škodljivih snovi

al Haitam

Predlog

al Haitama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

arabski matematik, fizik in učenjak

IZGOVOR: [al hájtam], rodilnik [al hájtama]

BESEDOTVORJE: al Haitamov

animizem

Predlog

animizma samostalnik moškega spola

verovanje, da je v vseh stvareh duh, duša

IZGOVOR: [animízəm], rodilnik [animízma]

BMW-jevec

Predlog

BMW-jevca samostalnik moškega spola

uslužbenec družbe BMW

uporabnik vozil znamke BMW

IZGOVOR: [bẹemvêjevəc], rodilnik [bẹemvêjeu̯ca]

BESEDOTVORJE: BMW-jevčev

PRIMERJAJ: beemvejevec

Freudov

Predlog

Freudova Freudovo pridevnik

IZGOVOR: [frôjdou̯], ženski spol [frôjdova], srednji spol [frôjdovo]

likovnopedagoški

Predlog

likovnopedagoška likovnopedagoško pridevnik

nanašajoč se na likovno pedagogiko

IZGOVOR: [líkou̯nopedagóški]

Nietzschejev

Predlog

Nietzschejeva Nietzschejevo pridevnik

IZGOVOR: [níčejeu̯], ženski spol [níčejeva], srednji spol [níčejevo]

Ptolemaj

Predlog

Ptolemaja imenovalnik tudi Ptolemajos samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

starogrški astronom, matematik in geograf

ime vladarja iz egipčanske vladarske dinastije Ptolemajcev

IZGOVOR: [ptolemáj] imenovalnik tudi [ptolemájos], rodilnik [ptolemája]

scensko-režijski

Predlog

scensko-režijska scensko-režijsko pridevnik

scenski in režijski

IZGOVOR: [scénsko-režíjski]

unitarističen

Predlog

unitaristična unitaristično pridevnik

IZGOVOR: [unitarístičən], ženski spol [unitarístična], srednji spol [unitarístično]

velikonemški

Predlog

velikonemška velikonemško pridevnik

IZGOVOR: [vélikonémški]

koncépt -a m (ẹ̑) držati se postavljenega ~a okvirnega načrta, zasnove; ~ članka osnutek; ~ demokratizacije zamisel

scenarístičen -čna -o (í)
scenarístični -a -o (í) ~ koncept

sproducírati -am dov. -an -ana; sproducíranje (ȋ) kaj ~ nov motor izdelati; slabš. ~ napačen koncept |izmisliti si|

koncépt -a m

GLEJ SINONIM: osnutek, zamisel, zasnova, zgradba
GLEJ ŠE: zasnova

zgrádba -e ž

s prilastkom razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa

SINONIMI:

kompozicija, konstrukcija, sestava, struktura, strukturiranost, zgrajenost, knj.izroč. faktura, knj.izroč. gradnja, knj.izroč. grajenost, knj.izroč. koncepcija, knj.izroč. koncept, knj.izroč. organizem, knj.izroč. sestavnost, knj.izroč. tektonika, knj.izroč. ustroj, knj.izroč. ustrojstvo, knj.izroč. zgradnja, knj.izroč. zgraja, knj.izroč. zlog2

GLEJ ŠE SINONIM: gradnja, stavba
GLEJ ŠE: konstitucija, stavba

koló Frazemi s sestavino koló:
bíti [za] pêto koló, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, koló zgodovíne, kot pêto koló, obrníti koló sréče, obrníti koló zgodovíne, zaustáviti koló zgodovíne, zavrtéti koló zgodovíne

kòš Frazemi s sestavino kòš:
bíti čésa na kôše, bíti za v kòš, dajáti v ísti kòš, dáti kóga pod kòš, dáti kóga v kòš, dáti v ísti kòš, končáti v kôšu, metánje v ísti kòš, metáti kàj v kòš, metáti kóga/kàj v ísti kòš, metáti vsè v èn kòš, ne bíti [šè] za v kòš, nedólžen kot Láhov kòš, rómati v kòš, správiti v ísti kòš, tó ne gré v kòš kómu, vréči kàj v kòš, vréči kóga/kàj v ísti kòš, vréči vsè v èn kòš

okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí

pót Frazemi s sestavino pót:
bíti na dôbri póti, bíti na najbóljši póti, iskáti pót iz slépe úlice, íti rákovo pót, končáti svôjo življênjsko pót, nájti pót iz slépe úlice, ostáti na pól potí, otròk je na póti, posprémiti kóga na zádnjo pót, pót iz slépe úlice, pót se vléče kot kúrja čréva, skúpna življênjska pót, správiti kóga na právo pót, správljati kóga na právo pót, spremljati kóga na zádnjo pót, tŕnova pót, ubráti pót pod nóge, vzéti pót pod nóge, zvonôvi gredó na bôžjo pót, življênjska pót

zakrívanje Frazemi s sestavino zakrívanje:
zakrívanje očí pred čím

koncẹ̑pt -a m

konceptuȃlen – glej koncẹ̑pt

koncipȋrati – glej koncẹ̑pt

kontracẹ́pcija -e ž

koncēpt, m. osnutek spisa, das Concept, Jan., Cig. (T.).

ekspanzionístični koncépt načrtovánja -ega -a -- m

gradiêntna metóda -e -e ž

redukcionístični koncépt načrtovánja -ega -a -- m

sistémski koncépt načrtovánja -ega -a -- m

funkcionalístična arhitektúra -e -e ž

funkcionalístični urbanízem -ega -zma m

lokálni energétski koncépt -ega -ega -a m

dramatúrško bránje -ega -a s

gledalíški režisêr -ega -ja m

líkovna zasnôva -e -e ž

líkovni koncépt -ega -a m

ódrska interpretácija -e -e ž

pòdtékst -a m

pŕva brálna vája -e -e -e ž

razčlémbna vája -e -e ž

režisêr -ja m

režisêrka -e ž

režisêrsko bránje -ega -a s

uprizárjanje -a s

uprizárjati -am nedov.

uprizorítveni koncépt -ega -a m

vája za mízo -e -- -- ž

monocentrízem -zma m

podrúžbljanje zemljíšč -a -- s

policentrízem -zma m

Dvopičje v naslovih strokovnih del

V družboslovju in humanistiki se naslovi strokovnih del pogosto oblikujejo s pomočjo dvopičja. Na primer:

The Sociology of Generations: New Directions and Challenges ali
Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’: primer Nove Balkanske Levice

Na nekem organu Univerze v Ljubljani poteka stalna razprava o primernosti takega oblikovanja naslovov za doktorske naloge, kjer posebej naravoslovci vztrajajo na oblikovanju enotnega naslova, kjer naj bi se dvopičje nadomestilo z »na primeru«. Torej:

Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’ na primeru Nove Balkanske Levice

Lepo prosim za mnenje o »preganjanju« dvopičja v naslovih strokovnih del.

Je beseda »puberteta« termin ali ne?

Zanima me, če je beseda puberteta obravnava kot termin, glede na to da je v slovarskem sestavku ne najdemo v terminološkem gnezdu, ampak ima le posamezne kvalifikatorje pred razlagami?

Jezikovna politika in prevzete besede

Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.

Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.

Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.

Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.

Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.

Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?

Hvala in lep pozdrav.

Povezave do videoposnetkov:

Dr. Marko Snoj in Slavko Bobovnik o slovenščini v javni rabi na RTV SLO. (glejte od 4:50 minute naprej) https://www.facebook.com/watch/?ref=saved&v=1853986687986690
Pesnik in prevajalec Tone Pavček leta 2009 v http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20096_Pavcek.pdf
profesorica slovenskega jezika Berta Golob https://www.youtube.com/watch?v=oSs0R1DJTlA
Dr. Duša Krnel Umek (glejte od 11. minute videa naprej), https://www.youtube.com/watch?v=zlqrbmNHz4A

Kako prevesti zvezo »zero waste«?

Zadnje čase se veliko govori o konceptu Zero waste, nekateri so poslovenili v Brezodpadkov, drugi v Nič odpadkov. Zanima me, kako se prav napiše angleška verzija (Zero Waste, Zero waste), v kakšnem primeru se obe besedi pišeta z malo začetnico; ali slovensko pišemo nič (kar bi bil kalk) ali brez (bolj »slovensko") odpadkov ter kako pisati, z veliko začetnico ali ne, v primerih, ko na primer pišemo koncept, pobuda ... Brez odpadkov/Nič odpadkov.

Kako razumeti besedo »bit«? (Zmelkoow)

Zanima me kako je mišljena beseda bit/Bit pri pesmi z naslovom Bit izvajalca Zmelkoow. Nekje je napisana beseda z veliko nekje pa z malo začetnico. Očitno pa je, da celo pesem govori o isti stvari in jo nagovarja.

Osebni zaimek in SSKJ2

Zanima me, zakaj v SSKJ2 sklonske oblike pri osebnem zaimku v dvojini niso usklajene z oblikami v Slovenskem pravopisu (npr. midva, naju (dveh), nas dveh, nama (dvema), ki so v SSKJ2 knjižne, proti midva, naju ...) Ker je enako v SSKJ1, je bil verjetno popravek pri posodabljanju spregledan. Ker sta oba jezikoslovna priročnika normativna, bi morala biti usklajena, zato taka odstopanja ustvarjajo negotovost v normi in knjižni rabi. V tem primeru upoštevamo seveda pravopis. SSKJ uvaja še pogovorne oblike, na katere se lahko sklicujejo učenci in pisci pred učitelji in lektorji, če jim jih v besedilih popravljajo, zato ne bi smeli dopuščati takšnih neujemanj.

Poizvedba po besedi »preizpraševati«

Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.

Prevod besede »de-growth« je odrast ali nerast?

Trenutno se za prevod koncepta degrowth uporablja kar angleški degrowth, od-rast, v IATE pa je predlog nerast. Kaj svetujete?

Protipomenka glagola »prepogniti« (ali »zložiti«)

Zanima me, kateri glagol bi bil najprimernejši kot protipomenka glagola prepogniti (ali zložiti). Prevajam knjigo iz angl., zgodba pa se odvija v prihodnosti, ko je tablične računalnike možno prepogniti in spraviti v žep.

Razlika med pravopisnim slovarjem in SSKJ

Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.

Sklanjanje besedne zveze »pojem konflikt«

Kako je pravilno: V diplomskem delu bomo opredelili pojem konflikt/konflikta?

Slovnična pravilnost voščilnic – vejica med pastavčnimi deli besedila

Med pregledom več voščilnic ob rojstvu otroka se mi je porajalo naslednje vprašanje. Kateri izmed spodnjih zapisov je pravilen? Dobrodošla sreča! ali Dobrodošla, sreča!

Koncept je verjetno enak, kot npr. pri pozdravu, kjer je slovnično pravilen zapis Živijo, Ana! in ne Živijo Ana!

Zapisi z vmesno vejico se mi zdijo bolj pravilni, pa vendar vas rajši vprašam za mnenje, saj jih v poplavi voščilnic v fizičnih in spletnih trgovinah zelo redno najdem. Najlepša hvala za obrazložitev in razjasnitev vprašanja že vnaprej!

Zapis zloženke: »kriminalistično-obveščevalna« dejavnost

Kako se pravilno piše: kriminalistično obveščevalna dejavnost?

Ali je mogoče pri navedeni zloženki upoštevati "pravilo", po katerem gre za "za priredno pridevniško zloženko" in na podlagi tega tudi uporabiti kot "pravilen" zapis kriminalistično-obveščevalna dejavnost (tj. z vezajem in podobno priredni zvezi dveh pridevnikov: obveščevalna IN varnostna služba = obveščevalno-varnostna služba"), na kar ste v preteklosti že podali izčrpno pojasnilo ?

Čezjezičnost
Pri prevajanju imam težave z angleškim terminom translanguaging oz. nemškim terminom Translingualismus , ki označujeta didaktični koncept učenja jezika oz. več tujih jezikov. Kateri slovenski termin mi svetujete?

Dotacija
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin grant(s) , ki se pojavlja v finančni uredbi (definiran je v členu 108) v EU? Gre za finančna sredstva, denar, ki ga nekdo prejme na podlagi svoje prošnje in razpisa za točno določeni namen. V prevodih Evropske komisije se uporablja tudi v drugih kontekstih (npr. za program Erasmus – dotacije, ki se od štipendij razlikujejo). Poleg izraza donacije , ki je bil uporabljen v tem besedilu, so bili uporabljeni ali vsaj predlagani še naslednji izrazi: nepovratna sredstva, nepovratna pomoč, dotacije, subvencije. V splošnem pomenu (kadar ni sklica na finančno uredbo) se pogosto uporablja nepovratna sredstva/pomoč, za Erasmus pa so uveljavljene dotacije (ne gre za štipendije). Donacije naj bi bile pomensko preozke in povezane s (skorajda popolnoma neobvezujočim) podarjanjem denarja, kar za grant ne velja, saj se pri teh programih vedno zahteva tudi rezultat. Nemci uporabljajo izraz Zuschuss , ki ga ne moremo neposredno prenesti v slovenščino, finančna pomoč pa je v času krize spet specializirala svoj pomen za denar, ki je namenjen reševanju težav, ne pa izvajanju nekih zastavljenih ciljev. Nekateri slovanski jeziki so obdržali izraz grant .

Industrija srečanj
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.

Kolesarska avtocesta
V tujini poznajo koncept t. i. hitrih kolesarskih poti (ang. cycle superhighway , cycle highway , nem. Radschnellweg ). To so poti, opremljene s signalizacijo, primerno urejene, namenjene bodisi dnevnim migrantom ali povezovanju krajev; po možnosti se stikajo z železniškimi ali avtobusnimi postajami za morebitno kombinacijo prevoza. Na slovenskih spletnih straneh sem našla še poimenovanje kolesarska hitra cesta , precej večkrat pa kolesarska avtocesta . Čeprav se mi zdi besedna zveza terminološko jasna, pa gre za protislovje, saj že samo poimenovanje nakazuje pomen 'cesta za avtomobile', po Zakonu o cestah pa ima naslednji pomen: avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Zasledila sem tudi neologizem kolocesta . Glede na pogostost v rabi se nagibam h kolesarski avtocesti , zanima pa me, če je ta besedna zveza s terminološkega in semantičnega vidika sprejemljiva.

Koristnost interoperabilnih storitev
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin government service utility (GSU) ali interoperability service utility (ISU). Gre za del interneta prihodnosti, ki znotraj javnega sektorja omogoča, da javne organizacije, podjetja in neprofitne organizacije skupaj oblikujejo javne storitve v času njihovega izvajanja, da bi dobili koristne ponudbe preko kanalov, ki jih želijo v svojem trenutnem položaju. Ker javne storitve postajajo most med realnim in virtualnim življenjem, bodo vzniknili novi modeli, ki bodo vsebovali koncept koristnosti (ang. utility concept) , kar bo povečalo zadovoljstvo pri vseh deležnikih.

Na otroka osredotočeni pristop
Pri delu uporabljamo veliko literature v angleškem jeziku, zato bi potrebovali ustrezno slovensko poimenovanje za angleški pridevnik child-centered , ki je sestavina različnih terminov, npr. child-centered approach , child-centered education , child-centered parenting , vsi pa označujejo dajanje prednosti potrebam in interesom otroka. Kakšen je vaš predlog ustreznega poimenovanja v slovenščini?

Permanentno izobraževanje
Tema moje pisne naloge na podiplomskem študiju je permanentno izobraževanje za andragoške delavce. Glede na pregledane vire se mi zdi, da se permanentno izobraževanje lahko izvaja tako v formalnem kot neformalnem izobraževanju. Tako ga uporabljajo tudi zavodi, ki ta izobraževanja izvajajo. Mentor pa je mnenja, da je permanentno izobraževanje bolj domena formalnega izobraževanja, zato predlaga rabo termina vseživljenjsko učenje . Moj pomislek je, da je vseživljenjsko učenje tako široko zastavljen pojem, da vključuje tudi vidike neformalnega učenja (priložnostnega, slučajnostnega, tudi nezavednega), s čimer pa se v nalogi nisem nameravala ukvarjati.

Prehranska varnost, prehranska preskrbljenost, prehranska nepreskrbljenost, prehranska stabilnost
Na nas so se obrnili prevajalci v institucijah EU z vprašanjem, kako bi v slovenščino prevedli angleške termine food safety , food security, food insecurity in food stability ? Prevajalci potrebujejo usklajeno rešitev za vse štiri pojme. Predlogi morebitnih rešitev: food safety: prehranska varnost; food security: prehranska gotovost, zanesljiva preskrba s hrano, preskrbljenost s hrano, prehransko varstvo; food insecurity: prehranska negotovost, negotova preskrba s hrano, motena preskrba s hrano, nepreskrbljenost s hrano; food stability: prehranska stabilnost.

Soobstajanje
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .

Strateške komunikacije
Prosimo vas za mnenje pri izbiri ustreznega prevoda angleške zveze strategic communications v kontekstu Nata. Čeprav se je uveljavil prevod strateško komuniciranje , menimo, da le-ta ne ustreza Natovemu konceptu, sprejetemu leta 2010 (Military Concept for NATO Strategic Communications, avgust 2010). Omenjeni pojem namreč presega komunikacijske dejavnosti, saj je skladno z njegovo uradno definicijo njegov namen promovirati Natove cilje in delovanje poleg drugih političnih in vojaških ukrepov tudi z usklajeno in ustrezno rabo javne diplomacije, odnosov z javnostmi, psihološkega in informacijskega delovanja ter drugih nekinetičnih oblik delovanja. Po našem mnenju je komuniciranje v slovenskem prostoru večinoma napačno razumljeno, zato predlagamo prevod strateške komunikacije . Kaj menite o tem predlogu?

Vojaško zdravstvo
Zanima me, kateri termin je bolj pravilen – saniteta ali vojaško zdravstvo . Gre za zdravstveno oskrbo, ki sicer temelji na spoznanjih civilne medicine, vendar je nadgrajena s posebnimi vojaškimi znanji, zlasti glede razpoložljivega časa za zdravstveno oskrbo pacientov. V Slovenski vojski smo v nekaterih predpisih že nadomestili termin saniteta s terminom vojaško zdravstvo , imamo tudi Vojaško zdravstveno enoto. Pri pregledu dodatne zakonodaje pa se je pokazalo, da saniteta ni tako zastarel in neuporabljen izraz. Tudi na obeh medicinskih fakultetah razumejo termin saniteta kot specializiran izraz, ki ga takoj povezujejo z vojsko.

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sprotni slovar slovenskega jezika

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Terminološki slovar avtomatike

Urbanistični terminološki slovar

Gledališki terminološki slovar

Geografski terminološki slovar

Jezikovna svetovalnica

Terminološka svetovalnica