kósnik -a m (ọ̑) navt. poševen drog na prednjem delu premca: stal je na kosniku; kosnik jahte
pošévnik -a m (ẹ̑) les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os: žagati ob poševniku
♦ navt. poševen drog na prednjem delu premca; kosnik
stožína -e ž (í) - 1. nar. (debelejši) kol sredi stoga, kope: seno okoli stožine
- 2. knjiž. poševen drog na prednjem delu premca; kosnik: val je zmočil stožino