Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

krčevína -e ž (í) zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: vinogradi in krčevine / oranje krčevin
trébež -a (ẹ̑) 
  1. 1. trebljenje: dogovoriti se za trebež na skupnem zemljišču / iti v trebež
    // kar se pri trebljenju odstrani: sežigati trebež po travnikih; uporabljati trebež iz jarkov za kompost
  2. 2. nar. zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd; krčevina: prekopavati trebež; pasti na trebežu
  3. 3. nar. vrhnja rahla plast z ostanki rastlin na iztrebljenem svetu: rodoviten trebež na barju
    ♦ 
    čeb. iztrebki čebel pri čistilnem izletu; vet. plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice
čŕt3 -a m, mest. mn. tudi črtéh (ȓ) nar. krčevina, poseka: črti in lazi
fráta -e ž (á) nar. poseka, krčevina: hoditi skozi gozdove in frate / ovce je pasel po fratah
 
nar. sekati gozd na frato na golo
Število zadetkov: 4