lepó1 nač. prisl. lépše (ọ̑; ẹ̑) ~ dišati; ~ ravnati s kom; zelo ~; Po delu so vsi odšli ~ domov; Vse nam ~ pove |po pravici|; poud.: ~ pameten bodi, pa bo vse v redu |samo|; Pustite ga ~ pri miru |kar|
lepó2 povdk. (ọ̑) komu ~ mi je (pri srcu); V življenju mu še ni bilo tako ~; To je bilo ~ od njega; ~ je, da si prišel; izpust. ~, da ni zamudil; Jutri bo najbrž ~ |sončno, jasno|
lép -a -o tudi lép -a -ó; -ši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ẹ̑) ~ fant; poud.: ~ dan |sončen, jasen|; pisati ~ jezik |pravilen, izrazno bogat|; ~ rezultat |zelo dober|; doživeti ~o starost |visoko|; plačati ~o vsoto |precej veliko, precejšnjo|; imeti vedno ~o stanovanje |čisto, pospravljeno|; iron. ~ prijatelj, ki te v nesreči zapusti |slab|; biti ~ v obraz; poud. Vedno je ~ |se lepo oblači|; Hvala ~a |vljudnostni izraz, navadno hvaležnosti|
lépi -a -o (ẹ́) neobč. ~ spol ženske
lépi -ega m, člov. (ẹ́) Zbrali so se sami ~i
lépa -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) ~e ne dobi, grde ne mara
lépo -ega s, pojm. (ẹ́) ~ v umetnosti
lépše -ega s, pojm. (ẹ̑) reči kaj zaradi ~ega |zaradi boljšega vtisa|
na lépem čas. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ (vsem) ~ odpotovati |nenadoma, nepričakovano|
lepo.. prvi del podr. zlož. lepopís, leporéčje, leposlôvje, lepobeséden, lepodúšen
držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
kdàj poljubn. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. Si tukaj že bil ~; Če bi ~ gradil hišo, bi stala ob gozdu; Pa tudi starše ~ obiščite; ~ drugič
2. ~ pa kdaj |bolj redko|; Rada bi šla tudi v opero, pa ni(ma) ~ |ni(ma) časa|; imeti se lepo kot le ~ |zelo lepo|
pokázati tudi pokazáti -kážem dov. pokázanje tudi pokazánje; drugo gl. kazati (á/á á) komu koga/kaj ~ kupcu blago; poud. ~ hrbet mestu |zapustiti mesto, izseliti se|; poud. ~ staršem roge |upreti se jim|; pokazati koga/kaj publ. Moštvo je pokazalo lepo igro |je lepo igralo|; ~ naklonjenost; poud. ~ pete, podplate |zbežati|; pokazati na koga/kaj ~ ~ izložbo; šport. žarg. Sodnik je pokazal na belo točko |dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko|
pokázati se tudi pokazáti se -kažem se (á/á á) Iz rane se je pokazal gnoj; pokazati se za kakšnega Ta teza se je pokazala za napačno; pokazati se komu/čemu knj. pog. Šel se je pokazat dekletovim staršem predstavit; poud. pokazati se pred kom/čim |postaviti se, pobahati se|
pretánjen -a -o tudi pretanjèn -êna -o; bolj ~ (ȃ; ȅ é é) neobč.: ~ čut za lepo izostren; ~o izražanje lepo, izbrano
pretánjenost -i ž, pojm. (ȃ) neobč.
prirojèn -êna -o (ȅ é é) ~a bolezen; prirojen komu poud. Lepo petje mu je ~o |zelo je nadarjen za lepo petje|
prirojêni -a -o (é) biol. ~a lastnost
prirojênost -i ž, pojm. (é)
slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|
slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|
slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|
baróčen -čna -o (ọ̑) poud.: ~a pisava |zelo okrašena|; ~a postava ženske |močna in lepo razvita|
baróčni -a -o (ọ̑) ~ slog
baróčnost -i ž, pojm. (ọ̑)
bíser -a m (ȋ) ogrlica iz ~ov; pesn. ~i rose; poud. To dekle je pravi ~ |zelo lepo, plemenito|
blestéče nač. prisl. (ẹ́) neobč. ~ beli zobje bleščeče; poud.: ~ lep |zelo|; ~ govoriti |lepo, odlično|
bohôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~a trava; poud. njene ~e oblike |močno in lepo razvito telo|
bohôtnost -i ž, pojm. (ó)
bontón -a m, pojm. (ọ̑) lepo vedenje; števn. kupiti ~ |knjigo|
bújen -jna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~a trava; poud. njene ~e oblike |močno in lepo razvito telo|
bújnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
bújno nač. prisl. -ej(š)e (ú/ȗ; ú/ȗ) ~ rasti; poud. ~ se razvijati |zelo, lepo|
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
čúdežno nač. prisl. (ȗ) ~ se rešiti; privzdig. Oči ji ~ sijejo |nenavadno, izredno lepo|
ev.. [poudarjeno èv] predp. |dobro, prav; srečno, lepo| evfoníja, evforíja, evharistíja, evlalíja, evtanazíja; Evfemíja, Evgénija
fantástično2 povdk. (á) poud. Na izletu je bilo ~ |izredno lepo, čudovito|
glás -ú tudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica; oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik; zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
grôzen -zna -o; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ prizor; poud.: imeti ~ značaj |težaven, nemogoč|; ~ zrak |zatohel, nečist|; ~a hitrost |zelo velika|; ~a hrana |zelo slaba, nekvalitetna|; knj. pog., poud. ~i čevlji |zelo grdi|; pokr. gor. ~o dekle lepo, čedno
grôzno -ega s, pojm. (ȏ) doživeti kaj ~ega
grôznost -i ž, pojm. (ȏ)
ideálno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud. ~ se imeti |lepo, odlično|
izpísan -a -o; bolj ~ (í) imeti ~o pisavo |dognano, lepo|
izpísanost -i ž, pojm. (í)
kákšen -šna -o vpraš. kak. zaim. (á)
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|
kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|
kipèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~a juha; poud. ~e telo |močno, lepo razvito|
komfórten -tna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~o stanovanje udobno, lepo opremljeno
komfórtnost -i ž, pojm. (ọ̑)
krásno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud. |zelo lepo|: ~ dišati; ~ se sliši
lepôta2 povdk. (ó) neobč. Tako je zdrav in močen, da ga je ~ videti lepo
lepoúmen -mna -o (ú; ú ȗ ú) neobč. ~ ustvarjalec |ki ljubi lepo|
líčen1 -čna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) poud.: ~ izdelek |lepo oblikovan|; ~a pisava |lepa|
líčnost -i ž, pojm. (í) poud.
líčno nač. prisl. -ej(š)e (í; í) poud. ~ izdelani čevlji |lepo|
naštímati -am dov. -an -ana; naštímanje (í; ȋ) neknj. ljud. ~ uro naravnati, uravnati
naštímati se -am se (í; ȋ) neknj. ljud. lepo, skrbno se obleči
nebéško2 povdk. (ẹ́) poud. Bilo je ~ |zelo lepo|
nímfa -e ž, člov. (ȋ) |grško bajeslovno bitje|; poud. |lepo dekle|
nóbel1 -- -- [bə]; bolj ~ (ọ́) knj. pog.: ~ človek imeniten, gosposki; ~ avto dober, lep; biti vedno zelo ~ zelo lepo, izbrano oblečen
odcvèsti tudi odcvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. odcvetó, odcvèl -cvelà in odcvèl -êla in odcvetèl -tlà; odcvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Trta ~e; poud.: Dekle je prekmalu odcvelo |nehalo biti mladostno, lepo|; Mladost hitro ~e |mine|; prim. odcvêsti, odcveteti
poléten -tna -o (ẹ̑) poud. čisto ~o vreme sredi jeseni |lepo, toplo|
polétni -a -o (ẹ̑) ~ dan
polétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
prefín -a -o (ȋ) ~o blago; poud. ~e poteze obraza |zelo lepe, lepo oblikovane|
prefínost -i ž, pojm. (ȋ)
prekrásno nač. prisl. (ȃ) poud. |zelo lepo|: ~ igrati, peti; ~ oblikovan
prelepó1 nač. prisl. (ọ̑) poud. |zelo lepo|: ~ peti
prelepó2 povdk. (ọ̑) poud. ~ je, da bi bilo res |preveč lepo|
privláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~o dekle; neobč. ~o pohištvo lepo oblikovano; biti ~
privláčni -a -o (á) ~a sila
privláčnost -i ž, pojm. (á) očarati s ~jo; števn. Jezero je glavna ~ kraja
razcvèl -à -ò in razcvèl -a -o in razcvèl -êla -o [-əu̯]; bolj ~ (ə̏ ȁ ȍ; ə̏ ə̀ ə̀; ȅ é é) ~a šmarnica; poud. ~o dekle |zelo lepo|
razcvèlost -i [və] in razcvêlost -i ž, pojm. (ə̀; é)
spodóben -bna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; poud.: imeti ~e dohodke |razmeroma visoke|; ~a cena |zmerna, primerna|; ~o vreme |lepo, ustrezno|
spodóbnost -i ž, pojm. (ọ́)
štímati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; štímanje (í; ȋ) neknj. pog. pripravljati: koga/kaj ~ kosilo; ~ otroka za šolo; Nekaj ne ~a ni v redu, se ne ujema
štímati se -am se (í; ȋ) neknj. pog. Rada se ~ se lepo oblači; neknj. pog. Kako se kaj ~ate živite, se imate
všéčno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ odgovoriti sprejemljivo, dobro; ~ oblečen lepo
zaranžírati -am dov. -an -ana; zaranžíranje (ȋ) kaj ~ izložbo |skladno, lepo urediti|; ~ združitev podjetij pripraviti, organizirati
zórno nač. prisl. (ọ́/ọ̑) star. Lica se ji ~ bleščijo mladostno sveže, lepo
zríhtati -am dov. -an -ana; zríhtanje (í) neknj. ljud. komu koga/kaj ~ prijatelju službo priskrbeti; neknj. ljud. zrihtati koga/kaj ~ motor popraviti; ~ otroka za v vrtec obleči; neknj. ljud. Nič ne skrbi, bomo že zrihtali uredili
zríhtati se -am se (í) neknj. ljud. lepo, skrbno se obleči
céliti -im in celíti in céliti -im nedov. -i -ite in céli -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in célil -íla, -it, céljen -a; céljenje; (-ìt) (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
céliti se -im se in celíti se in céliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Rana se nerada ~i; brezos. celiti se komu Ranjencu se lepo ~i
cítrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cítranje (ȋ) znati lepo ~
cmokáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; cmokánje; (-àt) (á ȃ)
1. Jej lepo in ne cmokaj; brezos. cmokati komu V čevljih mu je cmokalo
2. šalj. cmokati koga |poljubljati|
cmokáti se -ám se (á ȃ) šalj. |poljubljati se|
dáno povdk. (á) poud. komu Ni mi bilo ~, da bi ga spoznal; Ni mi ~ tako lepo peti |ne morem, ne znam|
dávi čas. prisl. (ȃ) pešaj. danes zjutraj: ~ je bilo lepo jutro
doskočíti -skóčim dov.; drugo gl. skočiti (í/ȋ ọ̑) Skakalec je lepo doskočil
družíti in drúžiti -im tudi drúžiti -im nedov. drúži -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; drúžil -íla tudi -il -ila, drúžit, drúžen -a; drúženje; (drúžit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) koga/kaj Druži jih prijateljstvo; ~ različne sestavine; družiti kaj z/s čim ~ dobroto z izobraženostjo
družíti se in drúžiti se -im se tudi drúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) z/s kom/čim ~ ~ s prijatelji; ~ ~ v celoto; V njem se ~ita strogost in pravičnost; Barvi se lepo ~ita ujemata, skladata
dvígniti -em dov. dvígnjen -a (í ȋ) koga/kaj ~ otroka v naročje; ~ vstopnice pri blagajni; ~ preplah povzročiti; poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje|; knj. pog.: ~ hišo za dve nadstropji nadzidati; ~ koga sredi noči zbuditi, poklicati; poud. ~ roko nad koga, proti komu |udariti, pretepsti ga|; dvigniti koga proti komu ~ ljudstvo proti gosposki
dvígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ na prste; Megla se je že dvignila; Kruh se je lepo dvignil vzhajal, narastel; Temperatura se je dvignila zvišala
êj in èj razpolož. medm. (ȇ; ȅ) ~, lepo je bilo; ~, ~, ~, to mi pa nič ne diši
fenomenálno mer. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud. |izredno, zelo|: ~ lepo
figúra -e ž (ȗ) bronasta ~ kip; geometrijska ~ geometrijski lik; ~e pri plesu |liki|; osrednja ~ komedije oseba, lik; ženska z lepo ~o postavo; poud. On je res simpatična ~ |prijeten, prijazen|; slabš. biti pri stvari samo za ~o |zaradi videza|; slovstv. pesniška ~; jezikosl. skladenjska ~; šah. šahovske ~e
frazírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; frazíranje (ȋ) glasb. Pevec lepo ~a
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|
glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
gŕd -a -o in gŕd -a -ó; gŕši -a -e, tudi gŕji -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ; ȓ) ~ obraz; poud.: ~ naklep; ~a bolečina |zelo huda|; ~a napaka |zelo velika|; grd do koga biti ~ ~ žene |slabo, neprimerno ravnati z njo|; grd z/s kom biti ~ ~ sodelavci |neobziren, neustrežljiv|
gŕda -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ) ~e ne mara, lepe pa ne dobi
gŕdo -ega s, pojm. (ŕ) mesto ~ega v umetnosti
z gŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) doseči kaj z lepo ali ~ ~
gŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
harmonírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; harmoníranje (ȋ) neobč. skladati se, ujemati se: z/s kom/čim Figura ~a z ozadjem; Barve lepo ~ajo
izglédati -am nedov. izglèj/izglêj izglêjte, star. izglédi -te, -ajóč (ẹ́ ẹ̑) neknj. pog.: ~a bolan videti je; Kako pa ~aš Kakšen pa si; brezos. ~a, da bo lepo vreme kaže, zdi se
izpolnjeváti -újem [u̯n] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpolnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj
1. ~ dolžnost; publ.: ~ naloge opravljati, uresničevati; ~ splošne pogoje razpisa |jim ustrezati|
2. ~ anketne liste, obrazce; To pohištvo lepo ~uje prostor
izráziti -im dov. izrážen -a; izráženje (á ȃ) kaj ~ čustva; izraziti kaj o kom/čem ~ mnenje o sodelavcu; izraziti komu kaj ~ učitelju hvalo, občudovanje; publ. ~ zaupanje kandidatu glasovati zanj
izráziti se -im se (á ȃ) Otrok se še ne zna izraziti; Slabo si se izrazil; publ. izraziti se proti komu/čemu ~ ~ ~ novemu načinu dela izreči se; publ. izraziti se za koga/kaj ~ ~ ~ kandidata izreči se; publ. izraziti se o kom/čem lepo se izraziti o pevcu, o prireditvi |povedati svoje mnenje|
jézus razpolož. medm. (ẹ̑) ~, kako je lepo; O ~, kaj bo iz tega
kakó1 vpraš. nač. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) ~ to govoriš; ~ je bilo v šoli? -Lepo; ~ vam kaj gre zadnje čase; Videl sem, ~ se je zvrnil na strmini; Čutil je, ~ mu nekaj leze po roki da; poud.: ~ zanimivo |izredno|; ~ se mi ta človek smili |zelo|
kàkšen -šna -o poljubn. kak. zaim. (ȁ)
1. izbrati ~o lepo barvo
2. Fanta bomo dali v ~o šolo katero; Imate s srcem ~e težave |kaj težav|; Imate pri hiši ~a očala katera; Oblači se kakor ~a princesa |kakor da bi bila|
3. Fantek je star ~i dve leti |približno|
kjé2 poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) Je še ~ tako lepo kakor tukaj; Bi se ~ ustavili?; Se bo že ~ našel prostor tudi zate; Naj se tam ~ ustanovi šola; Morali bi ~ najti človeka za to vlogo; Gledal je, da bi se ~ srečal z njo
kombinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kombiníranje (ȋ) sestavljati, povezovati, združevati: kaj lepo ~ barve; Iz starih igrač ~a nove; V repertoarju ~ajo klasična dela s sodobnimi; poud. ~a, kako bi uporabil denar razmišlja, preudarja
maríčka razpolož. medm. (ȋ) ~, kako je to lepo; O ~, kako sem se ustrašila
meníti in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; ~im, da imate prav mislim; To ni lepo, ~i oče pravi; Menil ga je pridobiti nameraval, mislil; Ali ~iš, da tega ne vem misliš; To je velik uspeh, kaj ~iš misliš; neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim
meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́)
1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti
2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|
nadaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; nadaljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ delo; nadaljevati z/s čim ~ z raziskovanjem → nadaljevati raziskovanje
nadaljeváti se -újem se (á ȗ) Lepo vreme se ~uje; kot pojasnilo na koncu objavljenega dela besedila Se bo nadaljevalo
napráviti -im dov. naprávljen -a; naprávljenje (á ȃ) ~ cesto, čevlje; ~ črto potegniti; ~ ogenj zanetiti; ~ otroka za v šolo obleči; pomožniški pomen: ~ križ pokrižati se; ~ skok skočiti; ~ izlet; poud.: ~ kariero |uspeti|; ~ konec čemu |ustaviti, končati|; ~ konec nad čim |obupati|; ~ križ čez kaj |opustiti prizadevanje, odnehati|; napraviti komu/čemu kaj ~ balkonu streho; Kaj ti je napravil, da jokaš?
napráviti se -im se (á ȃ) Na vodi se je napravil led je nastal, se je pojavil; knj. pog. Vreme se bo napravilo izboljšalo, spremenilo; napraviti se kakšnega ~ ~ bolnega; knj. pog. lepo se napraviti se obleči
naprávljen -a -o (ȃ) ~ iz brona, lesa; knj. pog. biti lepo ~ oblečen; Vse je v redu ~o
naprávljenost -i ž, pojm. (ȃ) knj. pog.
nebéško1 mer. prisl. (ẹ́) poud. ~ lepo igra na citre |zelo|
nèverjétno1 prisl. -ej(š)e (ȅẹ́; ȅẹ́) nač. ~ pripovedovati; ~ zmajevati z glavo; mer., poud. ~ zdrav |zelo|; Bilo je ~ lepo
neznánsko mer. prisl. (ȃ) poud.
1. |zelo|: ~ se bati; ~ lepo dekle; ~ srečen
2. |veliko, mnogo|: ~ dela ima
nikjér nik. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ̑) ~ ne najdem ključev; ~ ni tako lepo kakor doma; ~ drugje; ~ na svetu; poud. nikoli in ~ |prav nikjer|
ó2 razpolož. medm. (ọ̑) ~, kako lepo; ~ glej, kdo je prišel; ~, še kako me zanima; ~, da bi bili že doma; nenaglašeno ~ máti, ~ domovína
..ó2 povdk. prip. obr. (ọ̑) hudó, lahkó; lepó
obŕzdan -a -o; bolj ~ (ŕ; ȓ) lepo ~ konj; poud. biti ~ v kretnjah |obvladan, zadržan|
obŕzdanost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
odrásti1 -rástem dov., nam. odràst; odráščenje; drugo gl. rasti1 (á) Sin je že odrastel; odrasti v kaj Odrastla je v lepo dekle; poud. odrasti čemu ~ otroškim igračam |ne igrati se več z njimi|
odráščati -am nedov. -ajóč, -áje; odráščanje (á) Otroci ~ajo; ~ brez staršev; odraščati v kaj Odraščala je v lepo dekle
odríniti -em dov. odrínjen -a; odrínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ radovedneže; poud. ~ tekmeca s položaja |spraviti|; odriniti koga/kaj od česa ~ čoln od brega; odriniti koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom; poud. odriniti komu kaj za kaj Za posestvo mu je odrinil lepo vsoto |dal, plačal|; ~ kolegom težje naloge |dati, naložiti|; poud. ~ od doma, na izlet |oditi, odpraviti se|
odríniti se -em se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ stene bazena; pravilno se odriniti
odvíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvíjanje (í) kaj ~ matice
odvíjati se -am se (í) Klobčič se lepo ~a; publ. Delo se v redu ~a napreduje, poteka
òh razpolož. medm. (ȍ) ~, kako čudno se vsi vedejo; ~, kako je bilo lepo; ~, vse me boli; ~, nič, nič
òh óha m (ȍ ọ̑) poud. Ti večni ~i so za poslušanje dolgočasni |izrazi čustvene prizadetosti|
òj razpolož. medm. (ȍ) ~, kako se mi smili; ~, prijatelji, lepo bo
omehčáti -ám dov. omehčánje; drugo gl. mehčati (á ȃ) kaj ~ kožo; poud. omehčati koga ~ prodajalca z lepo besedo |napraviti ga popustljivejšega|
omehčáti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ ob otroškem joku |postati popustljiv(ejši)|
opérjen -a -o (ẹ̑) lepo ~i golobi
opérjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
osónčen -a -o; bolj ~ (ọ̑) neobč. lepo ~ obraz zagorel; uporabiti bolj ~ prostor za bivanje sončen
osónčenost -i ž, pojm. (ọ̑)
ostájati -am nedov. -ajóč, -áje; ostájanje (á; ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ ob večerih doma; ~ pri kom čez noč; ~ pri učenju za drugimi zaostajati; Lepo vreme ~a |ne preneha biti, obstajati|; poud. ~ pri svoji trditvi |vztrajati|; ostajati komu Hrana jim ~a; izkupiček ~a njemu
2. pomožniški pomen ~a poštenjak; To ~a skrivnost; ~ buden; ~ brez kruha
podájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podájanje (ȃ) komu/čemu kaj ~ soigralcu žogo; podajati kaj ~ učno snov |razlagati|
podájati se -am se (ȃ) Deska se ~a pod nogami |upogiba|; star. ~ ~ na dolgo pot odhajati, odpravljati se; neobč. podajati se komu/čemu Obleka se ji lepo ~a |ji pristaja|; neobč. ~ ~ strastem vdajati se; podajati se v kaj ~ ~ ~ nevarnost začenjati ravnati lahkomiselno
pogánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogánjanje (ȃ) koga/kaj ~ čoln z vesli; poud. ~ koga od hiše |poditi, odganjati|; Vrtnice lepo ~ajo; Vso pot je poganjal
pogánjati se -am se (ȃ) ~ ~ od drevesa do drevesa; poud. poganjati se za koga/kaj ~ ~ ~ pravico |zelo si prizadevati zanjo|
postáva1 -e ž (ȃ) dekle z lepo ~o; biti visoke ~e; neobč. sin kot ~ vaškega fantiča lik; poud. krepka ~ na vhodu |človek|; šport. |moštvo, del moštva|
povsód cel. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ si upa iti, po še tako nevarni poti; Tod so ~ same mlake; Od ~ so se zbirali uporniki; poud. ~ hoče biti prvi |je preveč ambiciozen|; ~ je lepo, doma je najlepše
precêj3 in precèj mer. prisl. (ȇ; ȅ) ~ zmeden; ~ lepo, pravilno govori; Bili so ~ tiho; ~ bolj spredaj
premôči -mórem dov. premógel premôgla (ó ọ́) neobč. koga/kaj Lakota ga je premogla premagala; nedov. ~ lepo posestvo imeti; Hiša ne ~e garaže nima
presenetljívo prisl. -ej(š)e (í; í)
1. nač. ~ reagirati na kaj
2. mer., poud. ~ lepo oblečen |zelo|
presnéto2 razpolož. medm. (ẹ̑) Veliko si upa, ~; To je pa lepo, ~
pričéska -e ž (ẹ̑) delati, urejati ~o; imeti lepo ~o
prihódnjič zapored. prisl. (ọ̑) ~ ga bomo lepo sprejeli; narediti kaj do ~; Opozori ga, da bo vedel za ~ za drugič
pristáti2 -stojím nedov. pristój -te, -èč -éča; pristál -a; (-àt/-át) (á í) komu/čemu Modra obleka ji ~i; redk. pristati k/h komu/čemu Ta barva lepo ~i k njenim lasem njenim lasem
príšlec -a [lə] m s -em člov. (í; ȋ) lepo sprejeti ~a
príšlečev -a -o [lə] (ȋ)
rájsko mer. prisl. (á/ȃ) poud. |izredno, zelo|: ~ lepo peti; ~ lep
ráščen -a -o (ȃ) lepo ~o tele
ráščenost -i ž, pojm. (ȃ)
razráščati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; razráščanje (á) Drevo se lepo ~a; Mesto se hitro ~a; razraščati se v kaj Grmi se ~ajo v živo mejo
rédkokdàj tudi rédko kdàj mnog. čas. prisl. zaim. (ẹ́ȁ) Vreme je bilo lepo kot ~
rézan -a -o (ẹ̑) poud. lepo ~ nos |oblikovan|; Žival je ~a skopljena
rézani -a -o (ẹ̑) ~ furnir
rézanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
rôkica -e ž (ó) manjš. otrokove drobne ~e; otr. jesti s ta lepo ~o |z desno roko|; poud. njene lepe ~e |roke|
sakrabòlt in sakrabólt razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) ~, kako je vroče; To je pa res lepo, ~
samó1 protiv. izvzem. vez. (ọ̑) vendar: Priden delavec je, ~ izkušnje mu manjkajo; Govori pravilno, ~ malo pretiho; Lepo se sliši, ~, ali je res; z nikalnico Bodi uvideven, ~ ne preveč
samó4 člen. (ọ̑)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
samó da podr. vez. zv. (ọ̑) izvzem. Na dopustu nam je bilo lepo, ~ ~ je bilo včasih prevroče; Takoj pridem, ~ ~ se oblečem; sorazmer. ~ ~ opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno
sicèr2 tudi sícer člen. (ȅ; ȋ)
1. navez. Zakaj mu ni nič povedala, saj je ~ tako odkritosrčna |v drugih primerih|; Skupaj delajo, a tudi ~ se dobro razumejo |drugače|; Njegov ~ zagoreli obraz je pobledel |drugače|; Morje je bilo manj toplo kot ~
2. zadržk. To je ~ lepo, je pa zame predrago; poud. Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan |moram pa povedati, da|
skombinírati -am dov. -an -ana; skombiníranje (ȋ) kaj lepo ~ barve; knj. pog.: ~ čudne reči izmisliti si; ~, zakaj se je kaj zgodilo dognati, ugotoviti
takó3 povdk. (ọ̑) Pri nas je ~ in bo težko drugače; Pri njih je ~ kot v škatlici; Z njim je ~, da ne bo več zdrav; Ni ~, kot praviš; knj. pog., poud.: Ni dobil neveste, in zato je ostal ~ |neporočen|; Živel je z njo kar ~ |brez zakonske zveze|; Ljubezen ni kar ~ |preprosta|; Nič ni jedla, cel dan je bila (kar) ~ |tešča|; Plača je bolj ~, delo pa je lepo in koristno |slaba|
tedàj3 [tudi tə] navez. člen. (ȁ) Dobro se razumemo, zakaj bi si ~ medsebojno ne pomagali; Lepo, naj ~ vse naredim sam; Ali res nič ne veš? ~ poslušaj
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
tipográfsko ozirn. prisl. (ȃ) ~ lepo oblikovan plakat
tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
uléči se uléžem se dov.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na posteljo; privzdig. ~ ~ k večnemu počitku |umreti|; Matica se je lepo ulegla v vdolbino
urejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ človek; lepo ~ park; živeti v ~ih razmerah
urejêni -a -o (é) mat. ~a množica
urejênost -i ž, pojm. (é)
vèndar1 [və] dop. prisl. (ə̀/ə̏) Oglasi se, morda se bo ~ kaj našlo zate |kljub vsemu|; Kaj pa, če ~ pride; Niso ravno vsi dobri, pa ~ |kljub temu|; Bilo jim je nekoliko nerodno, in ~ lepo
vklápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vklápljanje (á; ȃ) kaj ~ napravo; neobč. vklapljati kaj v kaj ~ anekdote v predavanje vključevati, vstavljati
vklápljati se -am se (á; ȃ) publ. skladati se, ujemati se: v kaj Dvorec se lepo ~a v pokrajino
vozíti vózim nedov. vôzi -íte, -èč -éča; vôzil -íla, vôzit, vóžen -a; (vôzit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj znati ~ avto; ~ slavljenca v kočiji; ~ pridelke na trg; knj. pog. voziti z/s kom Z ženo lepo ~ita shajata; Vlak ~i vsako uro; knj. pog. Ti pa, vozi izgini, pojdi
vozíti se vózim se (í/ȋ ọ́) z/s čim ~ ~ z avtomobilom; ~ ~ na kolesu
vráščati se -am se nedov. -ajóč se -áje se; vráščanje (á) v kaj Noht se ~a v meso; poud. Stavbe se lepo ~ajo v okolje |prilagajajo okolju|; Presajene rastline se dobro ~ajo
vsè1 vsèga tudi vsè vsegà s, cel. zaim. nečloveškosti vsèmu tudi vsemù vsè vsèm vsèm (ȅ; ȅ ȁ) ~ je bilo zelo lepo; ~ na svetu sta mu delo in družina; Ti si moje ~; posloviti se od ~ega; Pri ~em tem je še siten; z ~em zadovoljen
vzdígniti -em dov. vzdígnjen -a; vzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ bolnika; ~ breme; knj. pog.: ~ hišo za eno nadstropje nadzidati; ~ otroka iz postelje zbuditi ga; poud. ~ preplah |povzročiti|; ~ življenjsko raven dvigniti; ~ kvišku, knj. pog. gor
vzdígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ v zrak; knj. pog.: ~ ~ od mize vstati; Potica se je lepo vzdignila vzhajala; vzdigniti se komu Že ob prvem požirku se mu je vzdignilo |je začutil slabost|
vzgojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) lepo ~ otrok
vzgojênost -i ž, pojm. (é)
zahinávčiti -im dov. zahinávčenje (á ȃ; ȃ) poud. To je pa res lepo, je zahinavčila |hinavsko rekla|
zaokróžen -a -o; bolj ~ (ọ́) lepo ~ rob; ~o območje; mat. ~o število
zaokróženost -i ž, pojm. (ọ́)
zapečèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) lepo ~ kruh
zapečênost -i ž, pojm. (é)
zapískati -am dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; zapískanje (í) kaj ~ lepo melodijo; zapiskati na kaj ~ ~ piščal; zapiskati komu/čemu lov. ~ jerebom |poklicati jih s piskanjem|; Lokomotiva je zapiskala; brezos. V prsih mu je zapiskalo
zarés2 soglaš. člen. (ẹ̑)
1. poud.: Tega si ~ ne bi smel privoščiti; To me ~ veseli; Nisem jaz kriv, ~ ne; Lepo je, ~; ~, ti je še ne poznaš
2. Njegove pesmi so ~ dobre; biti ~ velik talent
zlágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zláganje (ȃ) kaj ~ perilo; ~ simfonije in opere; ~ snope na kup
zlágati se -am se (ȃ) star. Barve se lepo ~ajo se ujemajo; star. zlagati se z/s kom strinjati se
zlát2 -a -o (ȃ á á) ~ prstan; ~ okvir slike pozlačen; poud. ~ človek |zelo dober, dobrosrčen|; ~ glas |svetel, zvonek|; ~a krona; poud. dekle z ~imi lasmi |rjavkasto, rdečkasto rumenimi|
zláti -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ jubilej; ~ lev |filmsko priznanje|; um. ~ oltar; geom. ~ rez; poud.: ~ čas reprezentance |poln uspehov|; upoštevati ~ nauk |dragocen, koristen nasvet|; sinek moj ~ |v nagovoru|; ~a barva; gosp. ~e rezerve; zdrav. ~a žila |hemoroidi|; poud. ~a mladost |polna sreče, ugodja|
zláti -ega m (á) star. dati nekaj ~ih zlatnikov
zláta -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) poud. ~ moja, pridi |draga, ljubljena|
zláto -ega s, pojm. (á; v nagovoru ȃ) dvorana v ~em; člov., poud. Lepo spančkaj, ~ moje |ljubljeni otrok|
zráščati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zráščanje (á) Veje se ~ajo; zraščati se z/s čim Cepič se ~a s podlago; poud. Nova stavba se lepo ~a z okolico |je skladna, povezana z njo|
zríhtan -a -o; bolj ~ (ȋ) neknj. ljud. lepo ~a ženska urejena, oblečena
zríhtanost -i ž, pojm. (ȋ) neknj. ljud. urejenost
zúnaj1 mestov. prostor. prisl. (ú)
1. Grad je ~ in znotraj lepo urejen; Nekateri so šli v dvorano, drugi so stali ~; sedeti ~ pod kostanjem; ~ je mrzlo; ogledati si tovarno od ~ in od znotraj
2. poud. vse večere prebiti ~ |zdoma|; knj. pog. ~ imajo to bolje urejeno v tujini; ~ v svetu ga poznajo; vmešavanje od ~
na zúnaj ozirn. prisl. zv. (ú) ~ ~ so si zelo podobni
zvenéti1 -ím nedov. zvêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; zvenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Njegov glas lepo ~i; Orkester ubrano ~i; poud. Iz glasu je zvenela žalost |se je čutila|