ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv.blȉtva) iz romanščine, prim. it.bietola < vulglat.*bētula, manjšalnice od lat.bēta‛pesa’, pod vplivom lat.blitum‛blitva’ - več ...
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
. pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
blízu2predlog[blízu] I. z rodilnikom
1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat.Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanikenavadni morski koprc
3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat.Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež
iz agronomije, iz zoologije majhna žuželka z ozkimi resastimi krili, ki slabo leti; primerjaj lat.Thrips
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat.thrips iz gr.thríps‛lesni črv’
véha2 véhesamostalnik ženskega spola[véha]
trši zunanji odstopajoči list zelja
ETIMOLOGIJA: iz vehati se v pomenu ‛majati se’, podobno kot rus.véha‛količ, obcestni drog (s šopom slame na vrhu), ki služi kot kažipot v snegu’, češ.věcha‛šop slame’, polj.wiecha‛metlica’ < pslov.*věxa - več ...
voščénka voščénkesamostalnik ženskega spola[voščénka]
1. podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje