bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]

1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec
1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
1.2. blago iz vlaken te rastline

STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob

1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

. kdor se ukvarja z gojenjem čebel

1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Los Angeles ~ -a [éndželes] m, zem. i. (ẹ̑) |mesto v ZDA|: v ~ ~u
losangeleški -a -o (ẹ̑)
Losangelešàn -ána in Losangelešán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Losangelešánka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni, bíti za lúno, kot bi lájal v lúno, [kot da] je kdó pádel z lúne, lájati v lúno, lúna nósi kóga, lúna tŕka kóga, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, živéti [kot] na lúni, življênje na lúni

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Sklanjanje imen držav: »Siera Leone«, »Gvineja Bissau« in »Burkina Faso«

Zanima me, kako se sklanja imena teh držav, ki imajo nekoliko »specifična« imena.

Recimo države Sierra Leone, Gvineja Bissau in Burkina Faso. Ali se sklanja zgolj prvi del imena ali tudi drugi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

skriválnica Frazemi s sestavino skriválnica:
igráti se skriválnice [s kóm/čím], íti se skriválnice [s kóm/čím]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

zabrémzati zabrémzam dovršni in nedovršni glagol [zabrémzati]

1. neformalno z zavoro upočasniti, ustaviti vozilo
1.1. neformalno upočasniti, ustaviti premikanje koga, česa sploh

2. neformalno, ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
2.1. neformalno narediti, povzročiti, da kaj poteka počasneje

ETIMOLOGIJA: ↑bremzati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

žúlj Frazemi s sestavino žúlj:
dobíti žúlje na zádnjici, dobívati žúlje na ríti, pásti se ob žúljih kóga, redíti se od žúljev kóga, s krvávimi žúlji, stopíti kómu na žúlj, užívati žúlje kóga, živéti od tújih žúljev

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.