Máček -čka m, oseb. i., psp (á) |slovenski politik|
Máčkovka -e ž, oseb. i. (á) ljud.
máček1 -čka m živ. (á) ~ mijavka; poud. kupiti ~a v žaklju |kupiti kaj, ne da bi stvar videl, poznal|; z ~om odtrgati goreči del strehe; star. sidro
máček2 -čka m živ., pojm. (á) poud.: preganjati ~a po pijančevanju |slabo počutje|; moralni ~ |občutek krivde|
mačkón -a m živ. (ọ̑) poud. |velik maček|
mijáv1 -a m, pojm. (ȃ) priliznjen ~ |mijavkanje|; živ., otr. črni ~ |mačka, maček|
múc -a m z -em živ. (ȗ) ljubk. |maček|
múca -e ž (ȗ) ljubk. |mačka|
múcev -a -o (ȗ) ljubk.
múcin -a -o (ȗ) ljubk.
múcek -cka m živ. (ȗ) manjš.; ljubk. ~ se prilizuje |maček|; člov., ljubk. |prikupen moški, otrok|
múcka -e ž (ȗ) manjš.; ljubk. |mačka|; člov., ljubk. |prikupna ženska, otrok|
pêrzijec -jca m s -em živ. (é) prakt.sp. perzijski maček
pêrzijka -e ž (í) prakt.sp. perzijska mačka
álias [ija] nač. prisl. (ȃ) izobr. drugače, sicer, z drugim imenom: Janez Kotar, ~ Maček
grčáti -ím nedov. gŕči -íte, -èč -éča; gŕčal -ála; grčánje; (gŕčat) (á í) Maček ~i; ~ od bolečine
máv posnem. medm. (ȃ) ~, ~, se je oglašal maček
mijáv2 posnem. medm. (ȃ) ~, je zamijavkal maček
múliti -im nedov. -èč -éča; -il -íla tudi -ila, -it, múljen -a; múljenje (ú; ú ȗ) kaj Krave ~ijo travo
múliti se -im se (ú; ú ȗ) pokr. dobrikati se, smukati se: okoli, okrog koga/česa Maček se ~i okrog nje
narepénčiti se -im se dov. -en -ena; narepénčenje (ẹ́ ẹ̑) Maček se je narepenčil; poud. Dekle se je narepenčilo |postalo domišljavo, prevzetno|
nasŕšiti -im dov. -en -ena; nasŕšenje (ŕ; ŕ ȓ) kaj Maček je nasršil dlako
nasŕšiti se -im se (ŕ; ŕ ȓ) Pes se je nasršil; poud. Ob tej novici se je ves nasršil |vznejevoljil, razjezil|
ométati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ométanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ dimnik; poud. ometati koga po čem Maček jo je z repom ometal po nogah |se jo z mahanjem repa dotikal|
popráskati -am dov. -an -ana; popráskanje (á) koga/kaj Maček ga je popraskal
popráskati se -am se (á) ~ ~ po vratu, za ušesi
prêsti prêdem in présti prédem nedov. -i -íte in -i -ite, -óč; prédel prêdla in prédel -dla, pokr. prèl prêla in prèl préla, prèst/prêst in prést, predèn -êna in préden -a; predênje in prédenje; (prèst/prêst in prést/prèst) (é; ẹ́) kaj ~ volno; poud. ~ zgodbe |pripovedovati|; poud. presti kaj proti komu Nekaj ~e ~ sosedom |naklepa|; Maček ~e; poud. presti komu Slaba nam ~e |težko živimo|; Trda mi ~e za denar |zmanjkuje mi denarja|; brezos. Presneto nam že ~e |hudo je|
prêsti se prêdem se in présti se prédem se (é; ẹ́) neobč., poud. Skozi okno se ~e mrak |se širi, prihaja|
primijávkati -am dov. primijávkanje (ȃ) Maček je primijavkal v sobo
smúkati -am tudi smúkati smúčem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; smúkanje (ú; ú) kaj ~ liste z veje; poud. ~ sem in tja |tekati, hitro hoditi|
smúkati se -am se tudi smúkati se smúčem se (ú; ú) poud. ob koga/kaj Maček se ~a obme |se narahlo drgne|; poud. smukati se okoli, okrog koga/česa ~ ~ ~ deklet |se zadrževati v njihovi bližini|; Natakar se spretno ~a med gosti |se hitro premika, hitro hodi|
tígrast -a -o (í) ~ maček
tígrasti -a -o (í) vrtn. ~a lilija
zaprêsti -prêdem in zaprésti -prédem dov., nam. zaprèst/zaprêst in zaprést/zaprèst; zapredênje in zaprédenje; drugo gl. presti (é; ẹ́) kaj Pajek je zapredel muho; poud. zapresti koga/kaj v kaj ~ soseda v pogovor |začeti se pogovarjati z njim|; ~ sodelavca v sporno zadevo |spraviti|; Maček je glasno zapredel
zaprêsti se -prêdem se in zaprésti se -prédem se (é; ẹ́) poud. v kaj ~ ~ ~ žalost |prepustiti se, predati se žalosti|