málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo
málo1 -ega s, pojm. (ȃ); gl. majhen
málo2 -- s, pojm. (á) zemlja z ~ dušika; poud.: Še to ~ hrane nam ne privoščijo |majhno količino|; On je ~ čudaka |je čudak|
málo3 -- nedol. količ. štev. (á) imeti ~ prijateljev; z ~ besedami vse povedati; Lep dan je, da ~ takih
málo5 povdk. (á) Dva milijona, to je bilo ~; ~ mu je bilo do zabave
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
málo..3 tudi málo prvi del podr. zlož. (á) málokatéri, málokdó tudi málo katéri, málo kdó
málo..2 prvi del podr. zlož. (á) |malo| málokàj, málokàk
malo..2 prvi del podr. zlož. |malo| malobeséden, malocvéten, maločlénar, malokŕvnost
krátko málo izvzem. člen. zv. (á á; ȃ á) Niso bili ne učenjaki ne filozofi, bili so ~ ~ zdravo misleči ljudje
málo..1 prvi del podr. zlož. (ȃ) |majhen, mali| málokalíbrski, málolastníški, málolitrážen
malo..1 prvi del podr. zlož. |majhen, mali| malomeščánski, maloštevílen
drobtína -e ž (í) pobrati ~o z mize; mn., snov. žlica drobtin; poud. zadovoljiti se z ~ami |z malo pomembnimi, z malo vrednimi stvarmi|
kánec -nca m s -em (á; ȃ) poud.: ~ olja |nekaj kapelj|; ~ upanja |malo|; priti za ~ prepozno |malo, nekoliko|; pokr. zah. kaplja
têsen -sna -o tudi tesán têsna -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ ovratnik; poud.: ~ objem |močen|; ~e razmere |utesnjujoče|; neobč. ~a slutnja tesnobna; publ. ~a zmaga domačih košarkarjev |z majhno razliko v številu točk|; poud. biti v ~em sorodstvu |v neposrednem, bližnjem|; žarg. Ta pipa ni dovolj ~a ne tesni
na têsno nač. prisl. zv. (é/ȇ) ~ ~ zapeti obleko
na têsnem mestov. prostor. prisl. zv. (é/ȇ) doma biti ~ ~ |imeti malo prostora|; poud. biti ~ ~ z denarjem |imeti malo denarja|
têsnost -i ž, pojm. (é)
trôha -e ž (ó) poud.: ~ kruha |majhna količina|; ~ upanja |malo|; Niti za ~o se ne ustraši |niti malo, prav nič|
bóre2 mer. prisl. (ọ́/ọ̑) poud. vedeti o kom ~ malo |zelo malo|
cúkniti -em dov. cúknjen -a (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj ~ mater za rokav potegniti; knj. pog. cukniti kaj Cukni malo žganja popij; knj. pog. Konj je cuknil, toda voz se ni premaknil potegnil
cúkniti ga -em ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |popiti malo alkoholne pijače|
jédec -dca m z -em živ. (ẹ̑) ~ mesa, planktona; člov., poud.: Pri hiši je dosti ~ev, a malo delavcev |ljudi, ki jih je treba preživljati|; biti slab, velik ~ |malo, veliko jesti|
jédka -e ž, člov. (ẹ̑)
jédčev -a -o (ẹ̑)
tóčen1 -a -o (ọ́)
tóčeni -a -o (ọ́) ~o pivo |iz soda|
tóčeno -ega s, snov. (ọ́) knj. pog.: piti ~ točeno pivo; števn. Eno malo ~, prosim malo točeno pivo
tóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
a límine nač. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. kratko malo, kar takoj: ~ ~ zavrniti prošnjo
bagatéla -e ž (ẹ̑) ukvarjati se z ~ami z malo vrednimi stvarmi, malenkostmi; prodati za ~o zelo poceni
bagatélen -lna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) malo vreden, malenkosten: ~a zadeva
bagatélnost -i ž, pojm. (ẹ̑) majhna vrednost, malenkostnost
boléhav -a -o; bolj ~ (ẹ́) |pogosto malo bolan|: ~ otrok
boléhavost -i ž, pojm. (ẹ́)
bóre1 -- -- (ọ́; ọ̑) poud. ~ dota |majhna, nezadostna|; star. ~ kmet reven, ubog
bóre -- s, pojm. (ọ́; ọ̑) Še tisto ~ trave so poteptali malo količino
Bósporska ožína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |preliv med Evropo in Malo Azijo|
brkljaríja -e ž, skup. (ȋ) slabš. |malo vredni predmeti|
cúrati -am nedov. -ajóč, -áje; cúranje (ȗ) nizk. |opravljati malo potrebo|
Čŕno mórje -ega -a s, zem. i. (ŕ ọ̑) |morje med jugovzhodno Evropo in Malo Azijo|
črnomôrski -a -o (ó)
dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
Dardanéle -él ž mn., zem. i. (ẹ̑) |preliv med Evropo in Malo Azijo|
dardanélski -a -o (ẹ̑)
dlán -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) razpreti ~; neobč. položiti ~ na ramo roko; poud.: Bilo ni niti za ~ prostora |skoraj nič|; Tam je komaj za ~ zemlje |zelo malo|; To je kakor na ~i |očitno, jasno|; Uspeh je bil na ~i |očiten, zagotovljen|
drèk2 nik. mer. prisl. (ȅ) nizk. To me en ~ briga |prav nič, malo|
drobtínar -ja m z -em člov. (ȋ) poud. |kdor se poteguje za malo pomembne stvari|
drobtínarica -e ž, člov. (ȋ) poud.
drobtínarjev -a -o (ȋ) poud.
drobtínaričin -a -o (ȋ) poud.
drobtínčar -ja m z -em člov. (ȋ) poud. |kdor se poteguje za malo pomembne stvari|
drobtínčarka -e ž, člov. (ȋ) poud.
drobtínčarjev -a -o (ȋ) poud.
ekstenzíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~a graditev mesta |na obsežnem prostoru|
ekstenzívni -a -o (ȋ) ~o gospodarstvo |ki vlaga malo dela in sredstev|
ekstenzívnost -i ž, pojm. (ȋ)
fígo1 nik. mer. prisl. (í) poud. Vi me ~ brigate |prav nič|; To je eno ~ vredno |prav malo, nič|
garsonjêra -e ž (ȇ) |malo stanovanje|
ískra -e ž (í)
1. snov. ~ je povzročila požar
2. |svetloba|: migljajoče ~e na snegu
3. poud.: ustvarjalna ~; ~ upora
4. poud.: V njem je še bila ~ upanja |zelo malo|; Pri njih ni našla niti ~e razumevanja |prav nič|
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
krájcar -ja m s -em (ȃ) |staroavstrijski kovanec|; poud. zaslužiti le nekaj ~ev |malo denarja|
kráma -e ž, skup. (ȃ) slabš. |malo vredni predmeti|
kramaríja -e ž (ȋ) slabš. prodajati v ~i |trgovini s cenenim blagom|; skup., slabš. kupiti samo ~o |malo vredne predmete|; pojm., slabš. preživljati se s ~o |s trgovanjem s cenenim blagom|
kúrec2 nik. mer. prisl. (ȗ) nizk. To me (en) ~ briga |prav nič, malo|
lás -ú in lás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -a lás -oma -a -éh -oma; lasjé lás -ém -é -éh -mí (ȃ ȗ; ȃ)
1. izpuliti ~; dobiti sive ~e osiveti; knj. pog. izgubiti ~e |postati plešast|; poud. biti si v ~eh s kom |prepirati se s kom|
2. kmet. ~je na koruznem storžu; tekst. ~ flanele, žameta
3. poud.: biti si na ~ podoben |zelo|; biti za ~ boljši |zelo malo|; za ~ uiti nesreči |komaj|
limonáda -e ž, snov. (ȃ) piti ~o; števn., knj. pog. Prosim dve ~i dva kozarca limonade; slabš. filmska ~ |malo vreden zabavni film|
lúlati -am nedov. -ajóč; lúlanje (ú) otr. |opravljati malo potrebo|
májcen -a -o [cə] (ȃ) manjš.; poud. |zelo majhen|: ~a pikapolonica; biti še ~
májcena -e [cə] ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) manjš.; poud. Ne boj se, ~ |mala|
májceno -ega [cə] s, člov. (ȃ) manjš.; poud. sosedovo ~ |malo|
májceno [cə] mer. prisl. (ȃ) manjš.; poud. |zelo malo|: ~ nam ga pokaži
májčkeno [kə] mer. prisl. (ȃ) manjš.; poud. |zelo malo|: ~ se nasmehniti
májhno mer. prisl. (ȃ) pokr. malo, nekoliko: Nemško govori dobro, angleško pa ~ razume; ~ drugače
makulatúra -e ž (ȗ) tisk. zavreči ~o |potiskan, zamazan papir|; pojm., neobč. brati ~o |malo vredno literaturo|
málce mer. prisl. (á/ȃ) poud. |malo, nekoliko|: ~ prevelik zalogaj; ~ zmeden
málček2 [čə] mer. prisl. (ȃ) pokr. primor. malo, nekoliko: biti ~ bolan; spiti ~ kave
malénkost2 povdk. (ẹ́) poud. Pet milijonov, to res ni ~ |malo|; poud. malenkost komu Nesti vrečo po stopnicah je njemu ~ |lahkó|; poud. malenkost za koga Vse to opraviti v enem dnevu je za nas ~ |lahkó|
malobeséden -dna -o; bolj ~ (ẹ̑; ẹ̑) neobč.: ~ človek redkobeseden; ~ odgovor |v malo besedah|
malobesédnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč.
milijón1 -a m (ọ̑) trije ~i; šteti do ~, do ~a; več ~ov let; prakt.sp. izposoditi si ~ |milijon denarnih enot|; poud.: ~e ima na banki |veliko denarja|; slab ~ |malo manj kakor milijon|
minimálno nač. prisl. (ȃ) ~ uporabljan stroj zelo malo
mokríti -ím nedov. môkri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; mokrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Siri ~ijo; neobč. ~ podse, v hlače opravljati malo potrebo; brezos., poud. Mokrilo je iz nizke megle |rosilo|
mŕva -e ž (ŕ) senene ~e na obleki; snov. sušiti ~o seno; mn., redk. pobrisati ~e z mize drobtine; poud. zadnja ~ upanja |malo|
nakísati -am dov. -an -ana; nakísanje (ȋ) kaj ~ raztopino s kislino
nakísati se -am se (ȋ) Mleko se je nakisalo |malo skisalo|; slabš. Pusti jo, da se ~a |se najoka|
napŕstnik -a m (ȓ) natakniti si ~; poud. dodati za ~ mleka |zelo malo|
nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali
nèdôlgo [u̯g] mer. čas. prisl. (ȅó) neobč. ~ tega so odšli pred kratkim; ~ po začetku predavanja kmalu; ~ pred smrtjo malo
nekóliko3 nedol. mer. prisl. (ọ́/ọ̑) malo: ~ se boste še potrudili, pa bo šlo; Bila je ~ bleda; Tudi meni je bila ~ všeč; ~ nenavadno gledate na vse to
nèmnógo mer. prisl. (ȅọ̑) neobč. Srečala sta se pred ~ leti malo
nèpomémben -bna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅẹ́; ȅẹ̑; ȅẹ́; ȅẹ̑) ~ dogodek; poud. ~ prepir |majhen, neznaten|; publ. imeti ~o vlogo pri odločanju malo vplivati na odločitve
nèpomémbno -ega s, pojm. (ȅẹ́; ȅẹ̑) povedati kaj ~ega
nèpomémbnost -i ž, pojm. (ȅẹ́; ȅẹ̑) ~ dogodka; števn. pripovedovati ~i
nèpopuláren -rna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȃ; ȅȃ) ~ igralec |malo znan|; ~ politik nepriljubljen
nèpopulárnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nèproduktíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȋ; ȅȋ) ~a organizacija; gospodarsko ~ poklic nedonosen; biti ~ pri delu malo narediti; ~a polemika |brez rezultata|;
nèproduktívni -a -o (ȅȋ) ~a dejavnost neproizvodna dejavnost
nèproduktívnost -i ž, pojm. (ȅȋ)
neznáten -tna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud. plačati ~ znesek |zelo majhen|; star. izgubljati čas za ~e stvari |nepomembne, malo vredne|
neznátnost -i ž, pojm. (á)
niánsa -e [ija] ž (ȃ) odtenek: več nians zelene barve; vonj z več ~ami; pomenska ~ besede; poud.: modnost svetlih nians |svetlih barv|; za ~o svetlejša barva |malo|
odtočíti -tóčim dov. odtóčenje; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ vino iz kadi; redk. ~ sok iz sadne mešanice odliti, odcediti
odtočíti se -tóčim se (í/ȋ ọ́) nizk. |opraviti malo potrebo|
olájšati -am dov. -an -ana; olájšanje (ȃ) komu kaj ~ bolniku bolečine; ~ položaj brezdomcev; olajšati koga za kaj omilj. V gneči so ga olajšali za denarnico |so mu jo ukradli|; poud. ~ si vest |razbremeniti|; neknj. pog. ~ si mehur opraviti malo potrebo
olájšati se -am se (ȃ) poud. z/s čim ~ ~ z izpovedjo |razbremeniti se|; neknj. pog. ~ ~ za plotom opraviti potrebo
oscáti oščíjem tudi oscáti oščím dov., nam. oscàt; drugo gl. scati (á í; á í) nizk. |zmočiti s sečem|: koga/kaj Pes je oscal ograjo
oscáti se oščíjem se tudi oscáti se oščím se (á í; á í) nizk. |opraviti malo potrebo|
pásji -a -e; bolj ~ (á) ~ smrček; neknj. pog., slabš. ~a figa malo vredna, nepomembna stvar; slabš. njegova hlapčevska, ~a narava |pretirano ponižna|; poud.: ~a vročina |zelo huda|; ~a zadeva |težavna, neprijetna|; ~e vreme |slabo, deževno|; slabš.: biti ves ~ |hudoben, zloben|; Ta profesor je ~ na izpitih |zelo strog, zahteven|
po pásje primer. prisl. zv. (á) ~ ~ plavati
pásjost -i ž, pojm. (á)
polúlati -am dov. -an -ana; polúlanje (ȗ) otr. kaj Otrok ~a plenice
polúlati se -am se (ȗ) otr. |opraviti malo potrebo|
pomočíti -móčim dov. pomóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) kaj v kaj ~ kruh v omako; neobč. Otrok je pomočil posteljo
pomočíti se -móčim se (í/ȋ ọ́) neobč. Pijanec se je pomočil kar pred vrata je opravil malo potrebo
pomokríti se -ím se dov. pomókril se -íla se, nam. pomokrít se/pomokrìt se; pomokrênje; drugo gl. mokriti (í/ȋ í) neobč. opraviti malo potrebo
póstelja -e ž (ọ́) uleči se na, v ~o; otroška ~; knj. pog. cena za ~o v hotelu |za prenočevanje, prenočišče|; prakt.sp. preobleči ~o zamenjati posteljno perilo; omilj. Otrok moči ~o |opravlja malo potrebo v posteljo|; poud. Bolezen ga je prikovala na ~o |zaradi bolezni mora ležati|
požírek -rka m (ȋ) ~ vode; piti po, v ~ih; poud. V steklenici je le še nekaj ~ov pijače |zelo malo|
prebít -a -o (ȋ) ~ zid; neobč. ~ jetnik pretepen
prebíti -a -o (ȋ) neobč. Ti ~ dež presneti, prekleti; poud.: ne imeti ~e pare |ne imeti nič denarja|; To ni vredno ~e pare |je zelo malo, nič vredno|
prebítost -i ž, pojm. (ȋ)
prêjle čas. prisl. (ȇ) čustv. |malo prej, ravnokar|
prgíšče -a s (í) podržati ~ pod curkom vode; ~ riža; poud. ~ sreče |malo|
razúmarski -a -o; bolj ~ (ȗ) poud. ~ človek |malo čustven, nečustven|
ropotíja -e ž, skup. (ȋ) poud. odpeljati ~o na odpad |odvečne, malo vredne stvari|
rúkniti -em dov. rúknjen -a; rúknjenje (ú ȗ) neknj. ljud. koga/kaj ~ sošolca s komolcem suniti; ~ kozarec slivovke popiti
rúkniti ga -em ga (ú ȗ) neknj. ljud. popiti (malo alkoholne pijače)
scáti ščíjem tudi scáti ščím nedov. ščíj -te tudi ščì ščíte, ščóč; scál -a, scát; scánje; (scàt) (á í; á í) nizk. |opravljati malo potrebo|
séme -éna in séme -na s (ẹ́ ẹ́; ẹ́) plod z več ~i; rastl. ptičje ~ železnik; snov. sejati ~; ~ iglavcev, žitaric; nestrok. praprotno ~ |strok. trosi praproti|; biol. |izloček moških spolnih organov|; poud.: zasejati ~ odpora |začeti odpor|; Snega je komaj za ~ |zelo malo|; člov., slabš. Čudno ~, ta fant |bitje, človek|; zmer. Izgini, ~ tatinsko
sénca -e ž (ẹ̑) opaziti ~o za seboj; umakniti se v ~o; ležati v ~i; radarska ~; ~e dreves, hiš; temperatura zraka v ~i; polit. žarg. vlada v ~i |vlada opozicijske stranke|; poud.: Pokazal ni niti ~e strahu |niti malo, nič|; biti, ostati, živeti v ~i |biti neopažen, nepomemben|
simbólično nač. prisl. (ọ́) ~ se izražati; poud. ~ komu plačati |zelo malo|
skakljáj -a m s -em (ȃ) manjš. ~i živalic; poud. za ~ oddaljen |zelo malo|
skópo in skôpo in skopó nač. prisl. (ó; ó; ọ̑) poud.: ~ odgovoriti, poročati |malo, komaj zadostno|; ~ osvetljena ulica |slabo, medlo|
skrômen -mna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ človek; poud.: ~ uspeh |majhen|; ~a služba |malo pomembna, slabo plačana|; ~a kraška tla |slaba, nerodovitna|; nevtr. biti ~ glede hrane, redk. v hrani
skrômnost -i ž, pojm. (ó)
slabó1 prisl. slábše (ọ̑; ȃ) nač. ~ gospodariti; ~ videti; ~ se učiti; ~ obdelan, prikrit; mer. ~ zaslužiti |malo|; slabše videti zaradi megle
sôlza -e tudi sôlza -é [u̯z] ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) brisati si ~e; poud.: ~e privrejo v oči |se pokažejo v očeh|; potoki solz |zelo veliko|; biti ganjen do solz |zelo, močno|; ~e sreče |jok|; neobč. kaniti ~o žganja v čaj |zelo malo|; poud.: prelivati ~e |jokati, žalovati|; pretakati krokodilje ~e |kazati nepristno žalost|; To niso mačje ~e |ni majhna, nepomembna stvar|; neobč. oblačilo z briljantnimi ~ami
sránje -a s, pojm. (á; ȃ) nizk. |iztrebljanje|; snov., nizk.: |blato, govno, iztrebki|; |malo vredna, nepomembna stvar|
sŕkniti -em dov. sŕknjen -a; sŕknjenje (ŕ ȓ) kaj nekajkrat ~ vroč čaj; poud. ~ kozarček slivovke |popiti, izpiti|
sŕkniti ga -em ga (ŕ ȓ) knj. pog., poud. |popiti malo alkoholne pijače|
strán2 smer. prostor. prisl. (ȃ)
1. iti, steči ~; spoditi ~; brž ~; ~ od tod; zaviti ~ od ceste; poud. Misli so mu uhajale ~ od knjige |ni bral zbrano|; v medmetni rabi ~, je zakričal nad otroki
2. spraviti madeže ~; vreči konzervo ~; poud. To je ~ vržen denar |zapravljen, nekoristno porabljen|
na strán smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) olepš. iti ~ ~ |na malo, veliko potrebo|
ščèp -à in ščèp -a tudi ščèp ščêpa [prvi obliki čə] m (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀; ȅ é) ~ soli; poud. ~ prosa |malo|
ščepèc -pcà in ščèpec -pca tudi ščêpec -pca [prvi obliki čə] m s -em (ə̏ ȁ; ə̀; é) dati prste v ~; ~ popra; poud. ~ riža za večerjo |malo|
tánek -nka -o tudi tènek -nka -o tudi tenák tènka -ó [druga in tretja oblika tə]; tánjši -a -e (á; ə̀; ȃ ə̀ ọ̑; ȃ) ~ kos kruha; poud.: visok, ~ človek |vitek, suh|; ~ čut za lepoto |izostren, prefinjen|; ~ glas |visok|; ~ sluh |oster|; neobč.: ~ premislek natančen, podroben; ~ smehljaj komaj opazen, zaznaven; poud.: ~a megla |prosojna, rahla|; ~o zdravje |slabo, rahlo|
tánki -a -o tudi tènki -a -o [druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo
tánka -e tudi tènka -e [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter
na tánko tudi na tènko [druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo
na tánkem tudi na tènkem [druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja|
tánkost -i tudi tènkost -i [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
težkó3 zadržk. člen. (ọ̑) komaj, malo verjetno: ~, če ga bo našel
trenútek -tka m (ȗ) umolkniti za ~; ~ tišine; tisti ~, v tistem ~u se spomniti |tedaj|; na ~e biti pri zavesti |kdaj pa kdaj|; v ~u ustaviti |zelo hitro|; v ~u se vrniti |takoj|; ~ počakajte, prosim |malo|; publ. sedanji politični ~ sedanje razmere v politiki; poud.: srečni ~i življenja |časi v življenju|; Niti ~a miru nima |prav nič|
uíti uídem dov. ušèl ušlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ od doma; poud. Iz soda je ušla nafta |nezaželeno iztekla|; uiti komu/čemu ~ napadalcem; ~ nevarnosti |izogniti se ji|; poud.: Zmaga mu ne ~e |Zmagal bo|; Hiša je ušla plamenom |ni zgorela|; Njenemu pogledu nič ne ~e |Ničesar ne spregleda|; brezos., poud. Kje pa si bil prej, mu je ušlo |je rekel nehote|; olepš. Otroku je ušlo |je opravil malo potrebo|
urinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; uriníranje (ȋ) zdrav. |izpraznjevati sečni mehur|; redk. ~ kar pred vrati opravljati malo potrebo
uscáti se uščíjem se tudi uscáti se uščím se dov., nam. uscàt se; uscánje; drugo gl. scati (á í; á í) nizk. ~ ~ od strahu |opraviti malo potrebo|; brezos., nizk. Vsak hip se bo uscalo |začelo deževati|
viničaríja -e ž (ȋ) |hiša, navadno z malo zemlje|
vôda -e tudi vôda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi snov., tož. ed. v predl. zv. tudi vódo (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. ~ hlapi; kuhati na, v ~i; odpadna ~; ustna ~; zdravilna ~; ~ za kuhanje; kozarec ~e; mlin na ~i; v ~i topna snov; nestrok. |strok. seč|; olepš. Tišči ga na ~o |opraviti mora malo potrebo|; poud.: Načrt je padel v ~o |se ni uresničil|; Vas je pod ~o |je poplavljena|
2. števn. ~ izvira pod hribom; ~e naraščajo; ob ~i živeča ptica; tekmovanje na divjih ~ah |v kajaku in kanuju|; prevoz po ~i; podzemeljske, stoječe ~e; publ.: stranka plava v desničarskih ~ah je desničarsko usmerjena; teritorialne ~e teritorialno morje
vzórec -rca m z -em (ọ́; ọ̑) delati kaj po ~u; karirast ~; ~ pisma, za pismo; ~ (krvi) za preiskavo; jezikosl. sklanjatveni ~; poud. nabrati za ~ borovnic |zelo malo|
zanemarljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~a napaka; ~a toplotna izguba; publ.: ~a finančna pomoč zelo majhna, neznatna; ~o vprašanje malo pomembno, nepomembno
zanemarljívost -i ž, pojm. (í)
zaslužíti in zaslúžiti -im dov. zaslúženje; drugo gl. služiti (í/ȋ/ú ú) Koliko ~iš na mesec; ~ pri prodaji, s prodajo; knj. pog. Sin že ~i |ima stalen vir dohodkov|; zaslužiti kaj Povsod kaj ~i; dvovid. Menili so, da ~i nagrado; poud.: Ta odločitev ~i kritiko |primerno je, da jo kritiziramo|; Povedal mu je, kar ~i |upravičeno ga je oštel|; zaslužiti za kaj ~ ~ življenje; poud. Še za sol ne ~i |zelo malo zasluži; slabo dela|
zdáleč2 poudar. člen. (á) poud.: Niti ~ si ne predstavlja, kaj jo čaka |malo, približno|; Vaše delo še ~ ni najtežje |sploh|; Se dolgočasite? -Ne, še ~ ne |Nikakor ne, sploh ne|
zmedléti -ím [me in mə] dov. zmedlênje; drugo gl. medleti (ẹ́ í) neobč. ~ od bolezni izgubiti moč, oslabeti; poud. Glasovi so zmedleli |postali malo slišni|
žêlja -e tudi žêlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; ẹ́ ẹ̑) narediti kaj na ~o staršev; želja po čem ~ ~ resnici; skladba po ~i; z iskrenimi ~ami |v pismu|; Izražamo vam naše najboljše ~e |kot voščilo|; poud.: srčna ~ |zelo velika|; očetova zadnja ~ |pred smrtjo|; biti obseden od ~e po čem |zelo si želeti|; Češenj bo le za ~o |zelo malo|
žèp žêpa m, mest. ed. žêpu tudi žépu (ȅ é)
1. vzeti ključe iz ~a; nositi denarnico v ~u; hoditi z rokami v ~ih; poud.: ustrezati ~u kupcev |kupni sposobnosti|; imeti plitev ~ |malo denarja|; obrniti vse ~e |natančno preiskati|; Izdelek polni ~e |prinaša zaslužek|; globoko seči v ~ |veliko plačati|; žarg. imeti diplomo v ~u |uspešno končati šolanje|; neknj. pog., slabš. držati roke v ~u |lenariti, ne delati|
2. ~ med skalami; voj. žarg. umakniti čete iz ~a
ako [poudarjeno àko] podr. vez., star.
1. v pogojnih odvisnikih če: Jed bo okusnejša, ~ dodaš malo smetane; V članku je vprašanje nakazano, ~ ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnikih kadar: ~ je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnikih čeprav: ~ si tudi bolan, moraš priti
bolj [poudarjeno bòlj] mer. prisl. Dohodki so ~ nizki; Hrane je ~ malo; stati ~ zadaj; Na sestanku je ~ molčal; govoriti ~ sebi kot drugim |zadržano, tiho|
cúrniti -em dov. cúrnjen -a (ú ȗ) kaj ~ malo žganja v čaj; Iz rane je curnila kri
čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~
na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~
čísto1 mer. prisl. (ȋ) ~ prazen prostor; ostati ~ brez pomoči; izgubiti ~ vse; namestiti se ~ zgoraj; ~ je nehal piti popolnoma; ~ majhen; ~ malo; Hiša je ~ ob morju tik
dljè primer. prisl. (ȅ)
1. količine prostora bolj daleč: priti ~ kot drugi; segati še ~ v globino
2. količine časa živeti ~ kot včasih; malo ~; čim ~ čaka, tem bolj je nemiren; ~ časa se ohraniti bolj dolgo; prim. daleč1
docúrniti -em dov. docúrnjen -a (ú ȗ) kaj ~ malo žganja v čaj
domériti -im dov. domérjen -a (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ še malo blaga
dremúckati -am nedov. -ajóč; -áje; dremúckanje (ȗ) manjš.; poud. ~ na soncu |dremati|
dremúckati se -a se (ȗ) poud. komu Malo se mi ~a |dremlje|
é3 medm. (ẹ́/ẹ̑) razpolož. ~, malo je takih; Kriv sem seveda jaz, ~; velel. Potegnil je za vajeti in zavpil: ~, eha |stoj|
frfráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; frfránje; (-àt) (á ȃ) Lasje ji ~ajo v vetru; redk. Vrabci ~ajo z veje na vejo frfotajo; poud. Ne frfraj, premisli malo |Ne bodi površen, lahkomiseln|
héntano mer. prisl. (ẹ̑) star. zelo: ~ drag; ~ malo
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
izklepetáti -ám in izklepetáti -éčem dov. izklepetán -a; izklepetánje; drugo gl. klepetati (á ȃ; á ẹ́) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Vse je izklepetal
izklepetáti se -ám se in izklepetáti se -éčem se (á ȃ; á ẹ́) poud. Pusti, naj se malo ~a |pove, kaj ga vznemirja|
iztrésti -trésem dov., nam. iztrést/iztrèst; iztrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj iz česa ~ jabolka iz vreče; ~ vrečo; poud. Oblaki so iztresli točo |toča je padla v velikih količinah|; poud. iztresti kaj na koga ~ ploho kletvic na soseda |ga ozmerjati|
iztrésti se -trésem se (ẹ́) iz česa Orehi so se iztresli iz vreče; poud. Prišel je na obisk, da se malo ~e |sprosti, pogovori|; poud. iztresti se nad kom |izraziti jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju|
já2 člen. (ȃ) neknj. pog.
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi
ko podr. vez.
I. v odvisnikih
1. v časovnih ~ se je pripeljal, so ga vsi čakali; Medtem ~ smo delali, so se drugi zabavali
2. v oziralnih, poud. Zdaj pa imaš, ~ si tako neroden; Kaj bi tajil, ~ pa je res
3. v pogojnih če: ~ bi se bil vsaj malo učil, bi bil izdelal
4. v primerjalnih, knj. pog. Premika ustnice, ~ da bi molil kakor, kot
5. v sorazmernostnih Bolj ~ vpije, manj ga razumejo
II. med členi znotraj stavka, knj. pog. kakor, kot: Dela ~ v svojih najboljših letih; Letošnja prireditev je lepša ~ lanska; bled ~ zid; Tega ne povej drugemu ~ njemu
koriánder -dra [ija] m (á) |zdravilna rastlina|; snov. dodati jedi malo ~a |začimbe|
lúžnat -a -o (ȗ) biti malo ~
lúžnatost -i ž, pojm. (ȗ)
málokàj máločésa tudi málo kàj ~ čésa s, mnog. zaim. nečloveškosti máločému, málokàj, máločém, máločím (áȁ áẹ́; áȁ áẹ̑) ~ jih zanima; Z maločim so zadovoljni
málokàk -a -o tudi málo kàk ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (á ȁ) star. malokateri: ~ fant njegovih let je bil tako pogumen
málokàm tudi málo kàm smer. prostor. prisl. zaim. (áȁ) Živeli so sami zase in ~ je kateri šel
málokatéri -a -o tudi málo katéri ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (áẹ́; áẹ̑) ~ ga še pomni; ~a stara hiša je še lesena
málokatéri -ega m, člov. (áẹ́; áẹ̑) ~ v vasi še uspešno kmetuje
málokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (áẹ́; áẹ̑) ~a se ga še spomni; poud. Všeč mu je kakor ~ |zelo|
málokdàj tudi málo kdàj mnog. čas. prisl. zaim. (áȁ) ~, le prav izjemoma, sem bil na morju; poud. biti vesel kot ~ |zelo|
málokdó málokóga tudi málo kdó ~ kóga m, mnog. zaim. človeškosti, dalje kot ..kdo kdo (áọ́; áọ̑) hoditi k malokomu; ●pri malokomu se oglasiti pri malokom; Z malokom je zadovoljen
málokjé tudi málo kjé mestov. prostor. prisl. zaim. (áẹ́; áẹ̑) ~ še poznajo ta običaj; poud. Tu je prijetno kot ~ |zelo|
mànj3 mer. prisl. (ȁ)
1. ~ domač, vreden; ~ kot deset; biti bolj znanstvenik, ~ pedagog; malo prodajati, še ~ kupovati; čedalje ~; čim ~; bolj ali ~; nekaj več, nekaj ~
2. poud., v nikalnih stavkih Drugi dokazi niso nič ~ tehtni |so prav tako, enako tehtni|
mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|
már2 povdk. (ȃ) komu Samo popiva, otroci mu niso ~; Služba jim je malo ~; ~ mi je, naj se znajde
mêsek -ska m, snov. (ȇ) manjš.; otr. Pojej še malo ~a |mesa|
mogóče2 verjetn. člen. (ọ́) ~ bi kaj dosegli, če bi bili složni; ~ to že veste; ~ je pa res; Ni dosti spil, ~ kozarec ali dva; ~ bi o zadevi še nekoliko premislili; Ali ~ želite še kaj drugega; Bi ~ še malo peciva; Kdo mi bo pomagal? Mogoče ti; Boš prišla jutri? -Mogoče; Na loteriji je zadel več milijonov. -Ni ~
nalomíti -lómim dov. nalómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ dračje; ~ pet kosov kruha; malo si ~ kost
nalomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) Lepenka se je ob pribijanju nalomila
nanêsti -nêsem dov. nanesênje; drugo gl. nesti (é) kaj ~ drva v kuhinjo; ~ vodo v škafu; nanesti kaj na kaj ~ ličilo na obraz; Obresti malo ~ejo; brezos. Včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor ~e
naokróg1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) okrog: Raje grem naravnost, kakor ~; ~ se ozirati, se voziti; Daleč ~ ni bilo nikogar; Vse ~ je zeleno |povsod|; neknj. pog. priti malo ~ na obisk
napráskati -am dov. -an -ana; napráskanje (á; ȃ) kaj ~ kamenčke; poud.: ~ le malo denarja |dobiti, zbrati|; ~ besedilo |hitro, slabo napisati|
naróbe3 povdk. (ọ̑) Račun je ~; ~ je, da ga niso pravočasno obvestili; poud.: Če samo malo zamudi, je že ~ |so doma v skrbeh, nejevoljni|; Z njim je nekaj ~ |ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice|
navdúšiti -im dov. -en -ena; navdúšenje (ú ȗ; ȗ) koga za koga/kaj ~ učence za matematiko; navdušiti koga z/s čim ~ gledalce s svojo igro; Zelo malo stvari ga ~i
navdúšiti se -im se (ú ȗ; ȗ) za koga/kaj ~ ~ ~ dekle: ~ ~ ~ šport; navdušiti se nad kom/čim ~ ~ ~ dosežki športnikov
nekóč nedol. čas. prisl. zaim. (ọ̑) preteklosti ali prihodnosti: ~ sem se pri njih oglasil ob malo pozni uri; ~ je živel mogočen kralj; ~ se bo moralo tudi pri nas kaj spremeniti na boljše
neródno2 povdk. (ọ̑) komu Bilo ji je zelo ~, ko so govorili o njej; Postalo mu je malo ~; nerodno komu za koga Bilo ji je ~ zanj
nìč7 povdk. (ȉ) Kaj pa je, da je tak nemir zunaj? -Nič ni; To ni ~, če si se malo opraskala; Ali jaz nisem ~?
núja -e ž, pojm. (ú; ȗ) neobč.: ustvarjanje iz notranje ~e |potrebe, sile|; z malo ~e delati truda, prizadevanja
odigráti -ám dov. odigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) kaj ~ tekmo; ~ nekaj valčkov
odigráti se -ám se (á ȃ) neobč. zgoditi se, pripetiti se: Dogodek se je odigral malo prej
páhnjen -a -o; bolj ~ (á) biti ~ v beraštvo; slabš. biti malo ~ |neumen, omejen|
páhnjenost -i ž, pojm. (á)
páša2 -e ž, pojm. (á; ȃ) gnati živino na ~o; ~ krav; snov. Zaradi suše je zraslo malo ~e
perút -i ž (ȗ) razprostreti ~i; mahati s ~mi; poud.: Malo preveč so mu zrasle ~i |postal je (preveč) samozavesten|; pristriči komu ~i |omejiti, onemogočiti ga|
plènk2 povdk. (ȅ) neknj. pog. biti (malo) ~, ~ čudaški, neumen
podlíti -líjem dov., nam. podlít/podlìt; podlítje; drugo gl. liti (í) kaj z/s čim kuhar. ~ piščanca z malo vode
poglédati -am dov. poglèj/poglêj poglêjte, star. poglédi -te; -an -ana (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj jezno ~ koga; poud. Rad ~a dober film |ga gre gledat|; Poglej (ga), kako zna |izraža presenečenje|; poud. pogledati komu/čemu v kaj ~ prijatelju v srce |spoznati, kaj čuti|; ~ resnici v oči |priznati, sprejeti jo|; ~ smrti v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; poud. pogledati na koga/kaj Malo poglej na otroke |popazi|; knj. pog. pogledati za kom Rad ~a ~ dekleti |kaže zanimanje zanje|; ~ in zamižati; ~ na levo, skozi okno; šalj. globoko ~ v kozarec |opiti se|
poglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu
póhanje -a s, pojm. (ọ́) neknj. pog.: posoda za ~ cvrenje; snov. pripraviti malo ~a ocvrtih jedi
poigráti -ám dov. poigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) na kaj malo ~ ~ citre
poigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ na dvorišču; poigrati se z/s kom/čim ~ ~ z obeskom na verižici; poud. Poigrala se je s fantom |imela neresen odnos do njega|
pokínkati -am dov. pokínkanje (ȋ) poud. malo ~ |zadremati|
pokloníti -klónim dov. poklôni -íte; poklônil -íla, poklônit, poklónjen -a; (poklônit) (í/ȋ ọ́) poud. komu/čemu kaj ~ oboževalcu sliko |podariti, darovati|; neobč. Branju ~i le malo časa nameni
pokloníti se -klónim se (í/ȋ ọ́) komu/čemu globoko se pokloniti komu; poud. ~ ~ spominu pokojnika |počastiti ga, izkazati mu čast|
pokuríti in pokúriti -im dov. pokúrjenje; drugo gl. kuriti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ vsa drva; knj. pog. ~ malo električnega toka porabiti
pôlnoč -i [u̯n] ž, pojm. (ȏ) bedeti do ~i; ob ~i zaspati; ob enih po ~i; malo pred ~jo zaspati; proti ~i se vrniti
pomíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; pomíšljanje (í) Malo je pomišljal, nato pa odgovoril; neobč. Pomišljal je, ali bi to storil premišljeval, razmišljal
pomíšljati se -am se tudi pomíšljati -am (í) Dolgo (se) je pomišljal, preden se je odločil
poplazíti in popláziti -im in popláziti -im dov.; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) redk. ~ po tleh podrsati
poplazíti se in popláziti se -im se in popláziti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) malo se poplaziti
poprêj čas. prisl. (ȇ) prej: Malo ~ sem ga srečal; nekaj dni ~; delati po ~ narejenem načrtu
poprídigati -am dov. -an -ana (í) poud. |vsiljivo dati nauke|: komu Pred odhodom mu je še malo popridigala
porázno2 povdk. (á) ~ je, da je prišlo tako malo ljudi
porosíti -ím dov. porósil -íla, nam. porosít/porosìt; porošèn -êna; drugo gl. rositi (í/ȋ í) kaj Dež je porosil trato; brezos. Malo je porosilo
porosíti se -ím se (í/ȋ í) Očala so se mu porosila
posvetlíti -ím dov. posvétlil -íla, nam. posvetlít/posvetlìt; drugo gl. svetliti (í; ȋ í) kaj še malo ~ stene
poštudírati -am dov. -an -ana; poštudíranje (ȋ) knj. pog. malo ~ in odgovoriti pomisliti
potém1 in potèm čas. prisl. (ẹ̑; ȅ)
1. Zdaj nimam časa, pridi ~; Malo ~ jih je srečal; Jedli so juho, ~ pečenko, nazadnje pecivo |za tem|
2. Dobro premisli, ~ odgovori; Najprej je obljubljal, ~ pa si je premislil
potém2 in potèm navez. člen. (ẹ̑; ȅ) Vse je drago, kako naj ~ človek kaj privarčuje |torej, glede na to|; V sobi visi bratova slika, ~ še očetova in materina |poleg tega|; Kupcev je malo. Potem bo izkupiček slab |torej|; Še dva sta prišla, ~ nas je že dvajset |tako da|; Če je to res, ~ bo hudo; Plačaj, ~ te ne bodo tožili |če boš plačal|
poveselíti se -ím se dov. povesélil se -íla se, nam. poveselít se/poveselìt se; drugo gl. veseliti se (í/ȋ í) česa ~ ~ daril; Prišli so se malo poveselit
poživéti -ím dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) neobč. |krajši čas živeti|: Malo ~iš, pa moraš umreti
prêj prisl. (ȇ)
1. čas. Danes je prišel ~ domov; Pridi malo ~; priti na cilj ~ kot drugi; ~ premisli, preden se odločiš; knj. pog. ~ se je pisala Dolinar pred poroko
2. mer. Verjela je ~ prijateljem kot domačim; ~ bi se dal zapreti, kakor da bi koga izdal; poud. biti vse ~ kot prijazen |biti neprijazen|
pretrésti -trésem dov., nam. pretrést/pretrèst; pretrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) koga/kaj ~ moko v vreče; ~ načrt programa; Nesreča je vse pretresla
pretrésti se -trésem se (ẹ́) poud. Na plesu so se vsaj malo pretresli |razgibali|
pricúrniti -em dov. pricúrnjen -a; pricúrnjenje (ú ȗ) kaj ~ v čaj malo žganja
prigrízniti -em dov. prigríznjen -a; prigríznjenje (í ȋ) kaj ~ malo sira in kruha
prikosíti -ím dov. prikósil -íla, nam. prikosít/prikosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) ~ do meje; prikositi kaj ~ še malo trave
primesíti in primésiti -im dov. primésenje; drugo gl. mesiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ še malo moke
prisolíti -ím dov. prisólil -íla, nam. prisolít/prisolìt; drugo gl. soliti (í/ȋ í) kaj še malo ~ omako; knj. pog. prisoliti komu kaj ~ vsiljivcu eno okrog ušes udariti ga; ~ fantu klofuto dati
pritísnjen -a -o; bolj ~ (ȋ) ob koga/kaj biti ~ ~ steno; knj. pog. Malo je ~ čudaški, neumen
pritísnjeni -a -o (ȋ) geom. ~ krog
pritísnjenost -i ž, pojm. (ȋ)
pritočíti -tóčim dov.; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ še malo vina
pritrésti -trésem dov., nam. pritrést/pritrèst; pritrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) komu/čemu kaj ~ kokošim še malo koruze; poud. ~ na mizo steklenico vina |prinesti|
pritrésti se -trésem se (ẹ́) poud. ~ ~ ves premočen domov |tresoč se priti|
razméšati tudi razmešáti -am dov. razméšanje in razmešánje; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ moko v malo mleka
samó1 protiv. izvzem. vez. (ọ̑) vendar: Priden delavec je, ~ izkušnje mu manjkajo; Govori pravilno, ~ malo pretiho; Lepo se sliši, ~, ali je res; z nikalnico Bodi uvideven, ~ ne preveč
se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
sónce -a s (ọ̑)
1. ~ sije; gledati v ~; obračati se za ~em; toplo, žareče ~; pesn. rumeno, zlato ~; lepa kot ~; neknj. pog. ~ gre gor vzhaja; poud. ~ se poslavlja |zahaja|
2. pojm. Pozimi je malo ~a; od ~a razgret kamen; soba z veliko ~a; stopiti na ~; ležati na ~u; hoditi po ~u; poud.: Vsa hiša je v ~u |osončena|; vstajati pred ~em, s ~em |zelo zgodaj|
3. vznes. živeti pod svobodnim ~em |v svobodi|; poud.: najsrečnejši otrok pod ~em |na svetu|; Srce si želi ~a |sreče, veselja|; ~ sreče; nestrok. višinsko ~ |strok. kremenova svetilka|
sprevídeti -im dov. -en -ena; sprevídenje (í ȋ) kaj ~ napako; Sprevidel je, kako malo ve
srébniti -em dov. srébnjen -a (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ malo juhe
srébniti ga -em ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. Rad ga ~e |popije alkoholno pijačo|
škóditi -im dvovid., nedov. -èč -éča; škódenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) komu/čemu Jed mu je škodila; ~ nasprotniku; brezos., poud. Ne bi ti škodilo, če bi malo shujšal |koristilo bi ti|
škodováti -újem tudi škódovati -ujem dvovid. -új -újte tudi -uj -ujte, nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála tudi -al -ala, -àt tudi -at, -án -ána tudi -an -ana; škodovánje tudi škódovanje; (-àt tudi -at) (á ȗ; ọ́; ọ̑) komu/čemu Mraz ~uje rožam; brezos., poud. Ne bi ti škodovalo, če bi malo shujšal |koristilo bi ti|
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
trágično2 povdk. (á) poud. Ni ~, če malo zamudite |ni hudo|
tréščen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) knj. pog. omejen, neumen: biti malo ~
ubrísan -a -o; bolj ~ (ȋ) sleng. čudaški, neumen: biti malo ~
ubrísanost -i ž, pojm. (ȋ) sleng. čudaškost, neumnost
upijániti -im dov. upijánjen -a; upijánjenje (á ȃ) koga Vino ga je upijanilo
upijániti se -im se (á ȃ) Pil je malo, da se ne bi upijanil; poud. upijaniti se od česa ~ ~ ~ lepote pokrajine |postati prevzet|
usodíti in usóditi -im dov. usódi -te in -íte; usódil -íla, usódit, usójen -a; (usódit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) star. komu kaj ~ obtožencu večletno kazen prisoditi; Življenje mu je usodilo malo lepega namenilo
usodíti se in usóditi se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) star. drzniti si, upati si
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
vesél -a -o [-u̯]; -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|; plašč ~e barve |svetel, živopisan|; ~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|; biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|; ~ prepevati; vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi sam
veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij|
veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih
veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem
veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
vôdka1 -e ž, snov. (ó) manjš.; poud. popiti malo ~e |vode|
vréči vŕžem dov. vŕzi -te/-íte; vŕgel -gla, vréč/vrèč, vŕžen -a; vŕženje; (vréč/vrèč) (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ kamen; ~ rokoborca na tla; Božjast ga je vrgla; poud.: ~ delavca iz službe |odpustiti|; ~ tihotapca v ječo |zapreti ga|; igr. žarg. ~ partijo taroka zaigrati; poud. ~ puško v koruzo |obupati|; publ. ~ vlado |povzročiti, da mora odstopiti|; brezos., poud. Utopljenca je vrglo na breg |naplavilo|; vreči komu kaj ~ konju oves; poud.: ~ komu psovko |opsovati ga|; ~ komu rokavico |pozvati ga na dvoboj|; knj. pog. Glasovanje mu je vrglo malo glasov prineslo; poud. vreči koga v kaj Ta dogodek ga je vrgel v bes |povzročil, da je postal besen|; publ. vreči kaj na koga/kaj Poročilo je vrglo čudno luč na dogodek
vréči se vŕžem se (ẹ́ ȓ) ~ ~ na tla; ~ ~ za žogo; poud. vreči se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ ~ nasprotnika |napasti ga|; poud. vreči se v kaj ~ ~ ~ boj |začeti se bojevati|
vsáj izvzem. člen. (ȃ) imeti ~ dve možnosti; videti ~ malo sonca; ~ pred drugimi delati dober vtis
vstrán prisl. (ȃ)
1. smer. prostor. nagniti se ~; pobegniti ~; poud. možev skok ~ |nezvestoba|; gled. govorjenje ~
2. mestov. prostor. sedeti malo ~ od koga |oddaljen|
za1 [poudarjeno zá] predl.
I. z or., nasprotnostni par je pred
1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|
2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro
3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom
4. načinovni leto ~ letom
5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo
6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo
7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri
II. s tož., nasprotnostni par je izza
1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat
2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, °vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke
3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža
4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti
5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
za čúdo prisl. zv. (ȗ) mer., poud.: ~ ~ se spremeniti |zelo|; vedeti o čem ~ ~ malo |zelo|; nač., poud. ~ ~ se niso ustrašili težav |v nasprotju s pričakovanjem|
zarosíti -í dov. zarósil -íla; zarošênje; drugo gl. rositi (í/ȋ í) Včasih je malo zarosilo; os. Dež ~i
zarosíti se -ím se (í/ȋ í) Šipe so se zarosile
zasesljáti -ám [sə in se] dov. zasesljánje; drugo gl. sesljati (á ȃ) kaj Otrok je malo zasesljal
zéljček -čka m, snov. (ẹ̑) manjš.; ljubk. Boš pojedel še malo ~a |zelja|
zmotíti in zmótiti -im dov.; drugo gl. motiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ otroka pri počitku; ~ pogovor; poud. Ali vas lahko malo ~im |Smem nekaj vprašati|
zmotíti se in zmótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ ~ pri seštevanju; zmotiti se v kom/čem ~ ~ ~ sodbi; s smiselnim osebkom, poud. zmotiti se komu Vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo |ni postal omotičen|